Spominska plošča z imeni padlih domačinov v prvi svetovni vojni je bila postavljena na metliški mestni hiši leta 1928. Na njej ni imen tistih, ki so padli pri napadu Avstro-Ogrske na Srbijo.Seznam ...imen: Edvard Doltar, Franc Derganc, Leopold Fabjan, Jože Gabrovšek, Stanko Golob, Franc Grabrijan, Jože Honigman, Jože Ivanetič, Janez Ivec, Matija Ivec, Anton Kambič, Ivan Keber, Ferdinand Kifner, Janez Kočevar, Viktor Koletnik, Oto Kopinič, Jože Križan, Jože Lovšin, Jože Majzelj, Rudolf Majzelj, Anton Malerič, Martin Muc, Janez Novak, Janez Ogulin, Anton Pakar, Leopold Pakar, Franc Perdan, Jože Pezdirc, Alojzij Ramuta, Ivan Sturm, Janez Škof, Anton Štupar, Janez Tomc, Franc Terček, Leopold Vouk, Ivan VukšiničŠe zanimivost: med imeni je tudi Martin Muc, ki je bil ujet na ruski fronti. Domov se je vrnil, ko je bil že uradno spoznan za mrtvega.Pozneje je živel v Šentvidu, kjer je imel krojaško delavnico. O svojih dogodovščinah je napisal knjigo Skozi Sibirijo.Vir: Naši stari in velika vojna (digitalno gradivo)
Na novo zgrajena kapela in grobnica padlih vojakov v 1. svetovni vojni v spominskem parku na Jesenicah. Na sprednji strani stavbe je napis: “Padlim vojakom.” V grobnici je pokopanih 88 vojakov; od ...tega 29 domačinov, 50 iz pokopališča v Kranjski Gori in 9 ruskih vojakov. Kapela stoji še danes v spominskem parku na Jesenicah.
V času 1. sv. vojne je bilo v Strnišču (danes Kidričevo), naselju na Dravskem polju, ob cesti Ptuj-Slovenska Bistrica, zgrajeno avstro-ogrsko taborišče za vojne ujetnike in več rezervnih vojaških ...bolnišnic.Spomladi 1915 je v taborišče prišlo prvih 1000 ruskih ujetnikov. Eden izmed njih je izdelal lepo leseno šatuljico, v katero je vrezal napis: Ruskij vojenij pljenij 1915 Sternthal, Andenkung Theresen von Boris (ruski vojni ujetnik, v spomin Tereziji od Borisa).Šatuljica iz bukovega lesa je dragocena priča burnega dogajanja na slovenskih tleh pred dobrim stoletjem. Danes je del zasebne zbirke Borisa Bavdka iz Apač na Dravskem polju.
Med prvo svetovno vojno je bilo zelo težko kupiti blago za obleke, saj so bile odprte zelo redke trgovine. Prebivalci so bili tako prisiljeni, da si blago izdelajo kar sami. Lan so izdelovali med ...celo 1. svetovno vojno in tudi med drugo svetovno vojno od leta 1943 do 1945.Laneno blago je bilo trdo, a izredno toplo za nošenje in lepo je dišalo, saj so ga prali z bukovim lugom. Da ni bilo tako sivo, so ga barvali. Spomnim se, da smo po barvo hodili na Hrvaško.Na fotografiji lahko vidimo trenje lanu in konoplje pri Čečorečih na Mladici pri Semiču. Lan so delale pretežno ženske, saj so bili moški pri vojakih. Na sliki sta samo dva moška in sicer na desni moški s kapo, je ruski ujetnik Vasilij. Zanimivo je to, da je Vasilij ostal v naših krajih ter se po vojni tudi poročil in imel družino. Drugi moški na sliki je moj stric Janez Malnarič, po domače Anž. Da bi se izognil vojski, si je odstrelil palec na roki in tako postal nesposoben za vojsko.Na skrajni desni sedi Plut Anton, ki je tako dobro igral na bršljanov list, da je postal svetovno znan.Za ruskim ujetnikom stoji moja stara mama iz Črešnjevca pri Semiču. V Črešnjevcu je bila med drugo svetovno vojno partizanska bolnica Topolovec. Spomnim se, da sem jo z mojimi prijateljicami obiskala leta 1944 in nesla ranjencem priboljšek v obliki 24 jajc in moko.Na fotografiji levo, z belo ruto stoji moja mama, Katarina Malnarič, poročena Sodja. Polega nje na levi, je moja teta Anka Malnarič, ki se je poročila v Čakovec in postala gospa Benčina. Četrta z leve je Frančiška, moja teta. Po vojni je odšla živet v Ameriko. Domači kraj je prvič obiskala šele čez 50 let, ko je praznovala zlato poroko.Za Album Slovenije prispevala Antonija Sodja.
Prstan je iz aluminija in je delo vojaka na bojišču. Na njemu je napis Soča, letnici 1914 in 1916, kroni in inicialki EM. Izdelava takih prstanov iz vojnih ostankov na bojišču je bila med vojaki ...priljubljena in so danes dokaj pogosti. Spadajo v ” Trench art” Prstan je bil najden v konjiškem trgu v škatli s starimi gumbi. Verjetno je delo domačina, ki se je vrnil iz Soške fronte.
