Članek zarisuje recepcijo gregorijanskega korala v Sloveniji v 19. stoletju. Na podlagi virov opisuje stanje v prvi polovici stoletja ter vpliv prvih poskusov na historistični estetiki utemeljenih ...reformnih prizadevanj. Podrobno opazuje razmah cecilijanskega gibanja po letu 1877 in na podlagi virov analizira sredstva, vsebino in uspešnost njegovih reformnih prizadevanj.
Slovenska muzikologija Matjaža Barba, četudi obljublja le kratek prelet, je bistveno več kot le to. Je očrt tega, kar se je s slovensko muzikologijo v zadnjih 800 letih dogajalo, hkrati pa je tudi ...izjemen vir podatkov in zanimivih dejstev, ki so bila do sedaj malo poznana. Avtor že v predgovoru napiše, da se njegova razprava ne osredotoča na muzikologijo z vidika točke nič (tj. njeno umestitvijo med sedem muz Filozofske fakultete), ampak da želi preučiti njene izvire. Začne v 14. stoletju, pri cistercijanih, v Stični, centru sveta za nastajajoči osnutek slovenskega naroda.
This article presents the image of Croatia in the autobiographical works and memoirs of Janez Trdina-more precisely, the image, morality, and character of the Croats, both men and women, their life ...and clothing, the life of Croatian farmers from the central parts of Croatia, the Croatian clergy, life in Croatia under the Bach's absolutism and after its fall, the images of Varaždin, Rijeka, and other Croatian cities, and a view of the Rijeka reading room.
Cerkvena glasba 19. in 20. stoletja je bila do sedaj v glasbenem zgodovinopisju opazovana le s pomočjo umeščanja v »velike pripovedi«. Ta metoda nujno zabrisuje ali celo potvarja velik del ...podrobnosti o tem zgodovinskem pojavu. Zdi se, da je edina pot za odkritje primernejše interpretacije uporaba metod mikro-zgodovinskega raziskovanja.
Študija primera zgodnje recepcije Dvořákovih del na Slovenskem je izhodišče za opazovanje v muzikološki misli izpostavljenega razmerja »slovanske« in »nemške« glasbe in vnovične osvetlitve vprašanja ...med nacionalnim in transnacionalnim v glasbi evropskega prostora na prelomu 19. in 20. stoletja. Članek prikaže praizvedbe Dvořákovih del v Ljubljani skozi prizmo poustvarjalnih zmožnosti ter recepcije glasbe pred prvo svetovno vojno. Izpostavljeni so kritiški odmevi ob krstnih izvedbah, še zlasti kantate Mrtvaški ženin(Svatební košile) z ljubljanskim zborom Glasbene matice na Dunaju, ko je dirigiral Dvořák (1896) in prikazan zvezek samospevov, ki ga je Fran Gerbič posvetil Dvořáku.
Članek obravnava specifiko fenomena »salonska glasba« na primeru meščanske glasbene prakse na Kranjskem v 'obdobju virtuoznosti' in po njem. Prikazani so vplivi modnega salonskega repertoarja v ...poustvarjalnosti in njegova recepcija pred sredino 19. stoletja ter odmevi kasnejše vsebinske preobrazbe in estetskega prevrednotenja salonske glasbe na poustvarjalno, ustvarjalno in recepcijsko raven glasbenega dela.
Na koncertih Filharmonične družbe v Ljubljani do leta 1872 so bili solistični nastopi zelo pogosti. Delež domačih glasbenikov je bil v razmerju do tujih solistov mnogo večji. Najpogostejši so bili ...pevski solisti, tem so sledili pianisti in violinisti. Navajanje solistov je bilo na koncertnih sporedih nedosledno, zato je nastopajoče nemogoče natančno identificirati.
PDF
