Glasilo Slovenskega društva v Ljubljani je izhajalo dvakrat mesečno, sprva kot priloga Slovenskemu narodu, kasneje kot samostojen časnik. Uredniki, ki so si sledili, so bili: Ivan Gogola, Ivan Tavčar ...in Valentin Kopitar. Vseboval je politični pregled, dopise, slovenske in slovanske vesti, razne praktične nasvete, v listku pa tudi leposlovje
Izhajal je večinoma tedensko v Mariboru. Vseboval je priloge: Cerkvena priloga, Naš dom, Gospodarske novice, Za gospodarje, Naše veselje, Kmečko delo, Gospodarstvena priloga, Novice v slikah, Naše ...slike. Bil je katoliško in konservativno usmerjen časnik za štajersko podeželje. Ustanovil, urejal in izdajal ga je na začetku dr. Matija Prelog. Kasneje so ga urejali katoliški politiki in tiskale katoliške tiskarne. Imel je pomembno vlogo pri narodnem ozaveščanju ob severni meji. Med drugo svetovno vojno je, pod nemško okupacijo, izhajal kot Štajerski gospodar
Izhajal je večinoma tedensko v Mariboru. Vseboval je priloge: Cerkvena priloga, Naš dom, Gospodarske novice, Za gospodarje, Naše veselje, Kmečko delo, Gospodarstvena priloga, Novice v slikah, Naše ...slike. Bil je katoliško in konservativno usmerjen časnik za štajersko podeželje. Ustanovil, urejal in izdajal ga je na začetku dr. Matija Prelog. Kasneje so ga urejali katoliški politiki in tiskale katoliške tiskarne. Imel je pomembno vlogo pri narodnem ozaveščanju ob severni meji. Med drugo svetovno vojno je, pod nemško okupacijo, izhajal kot Štajerski gospodar
Izhajal je večinoma tedensko v Mariboru. Vseboval je priloge: Cerkvena priloga, Naš dom, Gospodarske novice, Za gospodarje, Naše veselje, Kmečko delo, Gospodarstvena priloga, Novice v slikah, Naše ...slike. Bil je katoliško in konservativno usmerjen časnik za štajersko podeželje. Ustanovil, urejal in izdajal ga je na začetku dr. Matija Prelog. Kasneje so ga urejali katoliški politiki in tiskale katoliške tiskarne. Imel je pomembno vlogo pri narodnem ozaveščanju ob severni meji. Med drugo svetovno vojno je, pod nemško okupacijo, izhajal kot Štajerski gospodar
Izhajal je večinoma tedensko v Mariboru. Vseboval je priloge: Cerkvena priloga, Naš dom, Gospodarske novice, Za gospodarje, Naše veselje, Kmečko delo, Gospodarstvena priloga, Novice v slikah, Naše ...slike. Bil je katoliško in konservativno usmerjen časnik za štajersko podeželje. Ustanovil, urejal in izdajal ga je na začetku dr. Matija Prelog. Kasneje so ga urejali katoliški politiki in tiskale katoliške tiskarne. Imel je pomembno vlogo pri narodnem ozaveščanju ob severni meji. Med drugo svetovno vojno je, pod nemško okupacijo, izhajal kot Štajerski gospodar
Časnik je izhajal večkrat na mesec v Celju. Vseboval je prilogi: Slovenski kmetovalec in Slovenski obrtnik. Lastnik časnika je bil najprej Dragotin Hribar, ki je bil izdajatelj, urednik, tiskar in na ...začetku tudi pisec večine člankov. Časnik se je zavzemal za povezovanje in izobraževanje slovenskega ljudstva. Podpiral je avstrijsko domoljubje, slovensko zavednost in rodoljubje, krščansko življenje, rabo slovenskega jezika v javnih sferah in zasebnem življenju. Pisal je o celjskih, spodnje-štajerskih in slovenskih novostih sploh, o političnem dogajanju, poročal o dogodkih v Avstriji in po svetu
Izhajal je večinoma tedensko v Mariboru. Vseboval je priloge: Cerkvena priloga, Naš dom, Gospodarske novice, Za gospodarje, Naše veselje, Kmečko delo, Gospodarstvena priloga, Novice v slikah, Naše ...slike. Bil je katoliško in konservativno usmerjen časnik za štajersko podeželje. Ustanovil, urejal in izdajal ga je na začetku dr. Matija Prelog. Kasneje so ga urejali katoliški politiki in tiskale katoliške tiskarne. Imel je pomembno vlogo pri narodnem ozaveščanju ob severni meji. Med drugo svetovno vojno je, pod nemško okupacijo, izhajal kot Štajerski gospodar
Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva je izhajalo na četrt leta. Vsebovalo je priloge: Srednješolec, Prvi cveti. Vsebuje literarna besedila, eseje,… Nadaljevalo se je kot glasilo Zora – Luč
Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva je izhajalo na četrt leta. Vsebovalo je priloge: Srednješolec, Prvi cveti. Vsebuje literarna besedila, eseje,… Nadaljevalo se je kot glasilo Zora – Luč
Časnik je izhajal večkrat na mesec v Celju. Vseboval je prilogi: Slovenski kmetovalec in Slovenski obrtnik. Lastnik časnika je bil najprej Dragotin Hribar, ki je bil izdajatelj, urednik, tiskar in na ...začetku tudi pisec večine člankov. Časnik se je zavzemal za povezovanje in izobraževanje slovenskega ljudstva. Podpiral je avstrijsko domoljubje, slovensko zavednost in rodoljubje, krščansko življenje, rabo slovenskega jezika v javnih sferah in zasebnem življenju. Pisal je o celjskih, spodnje-štajerskih in slovenskih novostih sploh, o političnem dogajanju, poročal o dogodkih v Avstriji in po svetu
