Vsi grobovi na pokopališču v Ukancu niso opremljeni z imeni, v nekaterih je pokopanih tudi več vojakov. Leta 1993 je bilo pokopališče obnovljeno in stare ploščice s križev so bile zamenjane z ...novimi. Ohranjenih je večina originalnih ploščic.
Na OŠ Pivka, kjer se je začela moja pedagoška pot, sem jim bil razrednik. Lepo smo se ujeli. Zagret za planinarjenje sem učencem navrgel možnost zaključnega izleta na Triglav. Ideje so se ...oprijeli z vsemi štirimi. Dobro mi je delo, vendar sem se kasnega zavedel tveganj pohoda s povsem neizkušenimi in slabo opremljenimi najstniki, ki pa so bil k sreči vsi kmečkega porekla in torej vajeni tudi trdih preizkušenj. Ravnatelj Bezeljak se je pobudi dolgo upiral, a ko sem ga prepričal, da gremo zraven kar štirje učitelji in še izkušen mladinski vodnik PD Postojna Pavle Vrtovec, je popustil. – 3. julija 1963 smo bili na vrhu. Razen Pavleta in mene vsi prvič. Dan je bil sončen in skoraj vroč. Snega pa toliko, da je Aljažev stolp komaj lezel iz njega. Navdušenje ob veliki zmagi je bilo nepopisno in nepozabno. (Na spodnji sliki smo z leve proti desni: Bine Guštin, fizik, Adrijana Kastelic in Boža Troha, obe matematikarici, malo višje jaz, slavist. – Na zgornji sliko stoji na desni Pavle Vrtovec, gozdarski inženir.) Po sestopu na Kredarico smo jo ubrali proti Triglavskim jezerom in čez Komarčo sestopili v Bohinj.
Na hrbtni strani fotografije piše: V Bohinju 1955. Zadosti, da se je sprožil niz spominov na tisti zadnji dve leti mojega gimnazijskega šolanja, posebej in hkrati pa na imenitnega človeka, dr. Milana ...Rakočevića, ki nas je poučeval filozofijo in se večkrat potepel z nami na kak izlet. Na sliki je drugi z leve, zgoraj. — Po rodu je bil Črnogorec. Pred vojno je študirala v Ljubljani filozofijo in primerjalno književnost. Doktoriral je s temo: Petar Petrović Njegoš – črnogorski Prometej. Poučeval nas je (1951–1955) filozofijo in srbohrvaščino. Še zmeraj je govoril nekakšno jugoslovansko slovenščino. Vendar smo ga globoko spoštovali. Bil je visok, tršat mož, prodornih oči. Strokovnjak na svoje področju. Skromen, a ponosen, razgledan, pristen človek, od glave do pete poštenjak. Profesor, ki je znal dijake tudi poslušati. Po njegovi podobi smo si predstavljali tudi Njegoša. Vedeli smo, da je prvi prevedel Prešerna v srbščino. Prevajal je tudi Bevka, Potrča. Tisti čas odmeven roman Na kmetih je prevedel kot Strasti na selu. Otroško se je razveselil, ko smo mu mimogrede pomagali prevesti besedo likof, s katero da se muči že tedne in tedne, saj da je najde v nobenem slovarju. Po odhodu iz Postojne je živel dalje v anekdotah. Npr.: V polemikah za in proti ukinitvi pouka srbohrvaščine je bil za. Z jedrnato utemeljitvijo: Momci če naučiti srbski u vojsci, a žene uz vojsku. Rad se je potepal z nami na neuradnih šolskih izletih. Enkrat tudi po Pohorju. Takrat nas je resenetilo vreme, čez noč je zapadlo pedenj snega. Mi pa na to nepripravljeni, še najmanj profesor v svojem običajnih sandalah. Na vlaku smo se preobuli v rezervne nogavice. En par sem ponudil tudi njemu, vendar jih je ponosno in trmasto odklonil. Pa saj je bil tudi partizan. (sf)
Ko sem še hodil v gore, sem imel dobro navado, da sem poleg razglednic, ki sem jih razpošiljal s pozdravi, vzel še eno zase – za spomin. Nanjo sem zapisal maršruto druščine, ki se v tem primeru ...glasi: Iz Bohinja na Komno – Bogatin in Krn – pa v Soško dolino – od 16. 8. do 18. 8. 1969. – Načrt je s podpisi Silvo, Ela, Bernard. Franci, Božo potrdilo vseh pet udeležencev, planinski žigi pa so overili njegovo uresničenje. Gomiščkovo zavetišče je le kakih 50. m pod vrhom Krna, najvišje dosežene točke (2244 m). Sestopali smo skozi Vrsno, rojstni kraj Simona Gregorčiča, vasico sredi njegovega planinskega raja. (sf)
Bohinjsko jezero – hotel sv. Janez (hotel St. Johann) je bil prvi bohinjski hotel, zgrajen leta 1887 (levo). Razglednica je bila odposlana 16. avgusta 1911.
