O delu Družbe in o njenih knjigah za leto 1894: F. Lampe, Zgodbe svetega pisma, I. del; A. M. Slomšek, Krščansko devíštvo; F. Dular, Umna živinoreja; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline v podobi in ...besedi, 3. snopič; Slovenske večernice, 48. zv.; Koledar za leto 1895
O njenih knjigah za leto 1892: F. Lampe, Jeruzalemski romar; J. Volčič, Šmarnice naše ljube Gospé presvetega Srca; S. Kneipp, Domači zdravnik; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline v podobi in besedi; ...Slovenske večernice, 46. zv.; Koledar za leto 1893. — Z naznanilom knjig za leto 1893
Pospeševanje je konstitutivni del moderne družbe, ki ga družboslovci opažajo že od devetnajstega stoletja. V prispevku se pri holistični opredelitvi pospeševanja opiram na teoretski model Hartmuta ...Rose, ki razlikuje med analitično ločenimi, a vzajemno povezanimi dimenzijami pospeševanja. Med njimi je tehnološko pospeševanje, pri katerem sta na področju komuniciranja k njemu najočitneje prispevala telegraf in digitalizacija. Med najaktualnejše tehnologije s potencialom za velik družbeni vpliv lahko štejemo tudi algoritme. Njihove značilnosti v digitalnem kapitalizmu so (1) netransparentnost, (2) avtomatizacija, (3) podatkovljenje in (4) instrumentalna racionalizacija. Posledice teh značilnosti so večplastne, med njimi pa je tudi nadaljnja krepitev pospeševanja zaradi avtomatizacije. V nadaljevanju je obravnavan odnos med novinarstvom in časom, ki je neločljivo povezan z novinarskim delom. Potreba po takojšnjosti, naglici in aktualnosti ni le del novinarske prakse, temveč spada med temeljne ideološke kamne novinarske profesije. To ima posledice za normativno poslanstvo novinarstva, na katero bodo vplivali tudi algoritmi. Podana sta dva spekulativna scenarija: pesimistični, z dodatnim pospeševanjem novinarskega dela in množičnim odpuščanjem, kjer bi bili algoritmi zamenjava za novinarje, ter optimistični, kjer bi algoritmi lahko prevzeli najbolj rutinizirane oblike dela in dopolnjevali delo novinarjev, kar bi zaradi upočasnjevanja prispevalo k zviševanju kakovosti novinarstva.
For decades, research has been highlighting the positive impact of physical activity on health. Despite the immense efforts made by many professional and scientific organizations to raise individual ...and societal awareness about the role of a sufficient quantity and intensity of physical activity in everyday life and to increase the level of adherence, the situation is still very worrying. Even more worrying is the fact that increasingly prolonged periods of physical inactivity are insidiously and aggressively taking over modern people’s lives – at school, at work, at home, even at leisure. It is probably incomprehensible and difficult for many to accept, but physical inactivity is becoming the first and worst enemy of health in today’s society.
Avtorica se v članku ukvarja z ameriškimi potniškimi in migracijskimi zakoni iz let 1893, 1903 in 1907, katerih namen je bil upravljanje priseljevanja v ZDA. Prizadevanja za omejevanje priseljevanja ...predstavlja na podlagi kriterijev o koristnosti oziroma potencialni nevarnosti priseljencev. Pokaže, da podatki, navedeni na seznamih ladijskih potnikov, niso bili vedno verodostojni, želja tako izseljencev kot ladijskih družb po vstopu v ZDA je bila namreč močnejša od strahu pred zavrnitvijo.
Antropologi, ki želimo rahljati kapitalistični koncept dela, se običajno opremo na geografsko in zgodovinsko raznolikost ljudstev po svetu. Kot nakaže zbornik How Nature Works: Rethinking Labor on a ...Troubled Planet (University of New Mexico Press, 2019, Sarah Besky in Alex Blanchette, ur.), pa je morda smiselno v času ekološke krize in razmaha posthumanistične teorije stopiti še korak dlje. Avtorji namreč razpirajo vrsto načinov, na katere se človeško delo prepleta z delom drugih živih bitij in na katere so torej živali, bakterije ali pa glive vsaj posredno vključene v kapitalistični sistem proizvodnje. Na ta način zbornik spretno nagovarja trenutek »ekonomske in ekološke prekarnosti«, saj se po eni strani vklaplja v kontekst aktualnih razmislekov o večvrstni družbi in podnebni krizi, po drugi pa ponuja nekatere uporabne sveže iztočnice antropološkemu preučevanju dela.
Namen članka je ponuditi vpogled v koncept večjezičnosti, prikazati dinamike, ki so pomembne za razumevanje večjezičnosti, in preučiti dejavnike, ki oblikujejo večjezične posameznike in družbo. Po ...začetni opredelitvi večjezičnosti kot individualnega in družbenega fenomena so v nadaljevanju predstavljeni različni dejavniki, ki vplivajo na večjezični razvoj posameznika. Pri tem sledi avtorica logiki koncentričnih krogov – posameznik, družina, družba/okolje, izobraževalne institucije – in življenjskim obdobjem – zgodnje otroštvo, obdobje šolanja, odraslost. Razumevanje dejavnikov in dinamik je ključna premisa za spoštovanje večjezičnosti in razvijanje medkulturnih kompetenc. Današnja družba je potencialno večjezična, vprašanje pa je, ali bomo znali ta potencial razviti in ovrednotiti. Zato je zavedanje specifičnih okoliščin in dinamik, ki spodbujajo oziroma zavirajo večjezični razvoj posameznikov in družbe, odločilnega pomena.
U radu su autori temom „Od Gradske bolnice do Gradskoga ubožišta“ dali prilog za proučavanje bolničkih i socijalnih ustanova u gradu Osijeku od druge polovice 18. stoljeća do sredine 20. stoljeća. Na ...temelju arhivskoga gradiva pohranjenoga u Državnom arhivu u Osijeku i malobrojne relevantne literature prikazali su značenje Gradskoga ubožišta za zbrinjavanje starih i nemoćnih građana grada Osijeka te golemo značenje brige Družbe sestara milosrdnica sv. Vinka de Paulo iz Zagreba. Naglašena je i uloga Gradskoga poglavarstva i pojedinih zaklada nastalih krajem 19. stoljeća oko financiranja skrbi i dogradnje postojeće zgrade Gradske ubožnice u Novom gradu. Autori rad zaključuju sa zabranom rada navedene Družbe i promjenom naziva ustanove sredinom 20. stoljeća.
The realisation that health care is one of the most significant aspects within the concerns of governance was awakened in the mid-18th century. A
health and welfare institution, that is to say the Civic Hospital, was established in Osijek in 1741; one of its functions was to provide health care to the poor of the town which implies that it operated as an
almshouse right from the start. The work of the Civic Hospital in the New Town stopped in 1874 with the construction of the new hospital building in the Lower Town and the opening of the General and Public Huttler Kohlhoffer Monsperger Foundation Hospital. From then on, the Civic Hospital facility was converted into the City Almshouse where old women and men were accommodated so that they should not perish from becoming homeless. From September 1, 1890 up until 1952 the care for the
poor and those in need of care was provided by the Association of Sisters of Mercy of St. Vincent de Paul from Zagreb. Since year after year the numbers of the indigent increased, in 1902, built to the western courtyard side was the building in which was located the Mijo Cseh Institution for the Care of the Mentally Ill located in the Civic Almshouse. The City Almshouse was a ground floor building and in the first decades of the 20th century it did not meet the spatial requirements, hence in 1936 a first floor was built on and a large number of the poor and infirm were cared for. As in 1952 the work and care of the Association of Sisters of Mercy of St. Vincent de Paul in the City Almshouse was prohibited, the Peoples Committee of the town of Osijek registered the pre-war City Almshouse on May 20, 1954 in Martin Divald Street 2 as the Nursing Home for the Elderly and Infirm.
PDF
