Extended description:
Jarčje Brdo (Jarčji vrh): drugačni večeri pri Podmlačanovih, reportaža o življenju in delu družine na samotni kmetij; cesta in vzpon avtomobila po slabi cesti v hrib, mogočna ...stara kmečka hiša, hišna številka Jarčje Brdo 2, otroka s psičkom med vhodnimi vrati, novinar Igor Gruden v pogovoru z gospodarjem, gospodinja za štedilnikom, otroka ob radijskem sprejemniku, televizijski sprejemnikov hiši in antena na drevesu, mati in otroci gledajo televizijo, pogovor z staro mamo in vnukoma, družina na peči in gledanje televizijskega programa.
Extended description:
Jarčje Brdo (Jarčji vrh): drugačni večeri pri Podmlačanovih, reportaža o življenju in delu družine na samotni kmetij; cesta in vzpon avtomobila po slabi cesti v hrib, mogočna stara kmečka hiša, hišna številka Jarčje Brdo 2, otroka s psičkom med vhodnimi vrati, novinar Igor Gruden v pogovoru z gospodarjem, gospodinja za štedilnikom, otroka ob radijskem sprejemniku, televizijski sprejemnikov hiši in antena na drevesu, mati in otroci gledajo televizijo, pogovor z staro mamo in vnukoma, družina na peči in gledanje televizijskega programa.
Jarčje Brdo - the life of the Podmlačevi family on an isolated farm.
Original language summary:
Jarčje Brdo - življenje družine Podmlačanovih na samotni kmetiji.
Družina Namlih pred domačo hišo v Cvišlerjih pri Kočevju. Fotografija je nastala leta 1930. Na sliki so Feliks Namlih, Alojz Voršič, Terezija Voršič in Ivanka Namlih.Na zadnji stani fotografije je ...žig: Fotograf JOS. DORING Kočevje.O njem si lahko preberete v digitalni zbirki “Fotograf Josef Doring in Kočevje”Fotografijo je prispeval Srečko Namlih.
Leta 1943 je družina Josipa Samse, posestnika, tovarnarja in trgovca z lesom, dokončala družinsko hišo, v Ilirski Bistrici, na prostoru, ki mu danes pravimo MIKOZA in se preselila v novo okolje. ...Staro hišo »Bistrica št. 50« so začeli oddajati podnajemnikom. Streho nad glavo, je tedaj v tej enodružinski stavbi v Gornjem kraju Bistrice, dobila tudi naša štiri članska družina. Čeprav smo bili utesnjeni v eni sobi, s kuhinjo in skupnim straniščem, smo bili zadovoljni, saj je v mali Bistrici bilo zelo težko dobiti stanovanje. Podobno stisko s prostorom smo si delili še z dvema družinama. V pritličju so se gnetili Debevčevi z dvema sinovoma, Andrejem in Zorkom in v levem krilu hiše so bili tudi še Spetičevi s tremi otroci; Šteljo, Gušto in Lucija. Kuhinjo so imeli v pritličju, sobo pa v prvem nadstropju. Najstarejši sin Šteljo si je priredil malo sobo kar na podstrešju. Vsekakor mu je to odgovarjalo, saj se je lotil očetovega poklica in kot slikopleskar je prihajal in odhajal od doma kot je pač bila potreba in volja.Oče Avgust (roj. 1900) se je preselil v Bistrico iz okolice Trsta, kar se je poznalo v njegovem govoru. Njihova mama Rosa je bila učiteljica ročnih del, rojena v številni železničarski družini na Mali Bukovici, l. 1907. Svojega poklica ni opravljala. Bila je aktivna članica bistriškega Sokola. Telovadila je v ženski sokolski vrsti. Vsi so živeli zelo skromno. Otroci so ohranili materino ime v imenu svojih otrok pa tudi v imenu delujoče bistriške cvetličarne s katere dejavnostjo se ukvarjajo.Na sliki: oba najmlajša Spetičeva otroka Gušto in Lučka na mostu čez Bistrico, seveda ob izposojenem kolesu. Vč/283
Leta 1961 je Ludvik Šarf iz Nemčije pripeljal prvi družinski avto – vokswagnovega hrošča. Čeprav ni imel šoferskega izpita, je vso pot iz Heidenhaima prevozil sam. Prvemu črnemu hrošču sta sledila še ...dva, prav tako črna.
