Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Janoš Slepec, duhovnik iz Murske Sobote iz prve polovice 20. stoletja.- All metadata published by Europeana are available free of ...restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Danijel Halas, slovenski rimskokatoliški duhovnik in mučenik, se je rodil 24. junija 1908 v Črenšovcih. Umrl je 16. marca 1945 na ...Hotizi.Po končani osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval državno gimnazijo v Murski Soboti. V začetku je v šolo hodil peš, nakar je bil sprejet med gojence salezijanskega dijaškega zavoda Martinišče. Ker pa so višje razrede ukinili, je gimnazijo z maturo končal v Ljubljani. Nato je vstopil v mariborsko bogoslovje in leta 1933 mu je škof Ivan Jožef Tomažič podelil mašniško posvečenje, 9. julija 1933 pa ga posvetil v duhovnika. Novo mašo je daroval že 16. julija v domači župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa v Črenšovcih. Za pridigarja si je izbral upokojenega župnika Jožefa Klekla st., urednika in izdajatelja katoliškega verskega tiska, narodnega buditelja in duhovnega voditelja prekmurskih Slovencev. Potem je do novega leta deloval kot kaplan v Ljutomeru, s 1. januarjem 1934 pa je bil imenovan za drugega kaplana v Lendavi. Pastoralnega dela se je Halas lotil zelo zavzeto, saj je vodil Marijino družbo, vzpodbujal k češčenju Srca Jezusovega in nebeške matere Marije, madžarskim vernikom je priskrbel tisk v njihovem jeziku, med počitnicami pa se v Sombotelu celo izpopolnjeval v znanju madžarskega jezika. S 1. januarjem 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana, kjer je takoj poskrbel za duhovno življenje svojih faranov. Toda oktobra leta 1941 je pristal v zaporu v Budimpešti skupaj s še dvema duhovnikoma, Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem. Danijela Halasa so namreč tedaj aretirali pod obtožbo, da je podpiral komuniste. Po devetih mesecih so mu prestajanje kazni začasno prekinili in vrnil se je med svoje vernike ter nadaljeval pastoralno delo. Glede na to, da se je že kot bogoslovec zelo zanimal za domači verski tisk, je nekaj časa tudi urejal Novine in Marijin list. Prav tako je verski tisk razširjal, tako v Lendavi kot v Veliki Polani, ter od hiše do hiše predstavljal različne publikacije. Sicer pa je pisal tudi sam in ti zapisi so bili leta 2002 zbrani v knjigi Pšenično zrno iz Polane. Halasa je sombotelski škof imenoval še za spovednika redovnic v Lendavi. 16. marca 1945 je tako župnik Danijel Halas odšel na pastoralno pot v Lendavo. Toda ko se je v poznih večernih urah vračal proti domu, so ga na Hotizi zaustavili uniformirani možje, ga odvedli do Mure, ustrelili in skupaj s kolesom odvrgli v reko Muro. Truplo je tri dni kasneje v Muri opazil mlinar iz Kota pri Lendavi. Pokopali so ga 21. marca na pokopališču v Veliki Polani. Verniki so grob ves čas lepo oskrbovali, saj so bili prepričani, da je njihov župnik svetniško živel in umrl mučeniške smrti. Leta 2002 se je začel škofijski postopek za ugotovitev mučeništva Božjega služabnika Danijela Halasa. Obenem s postopkom se odvija tudi bogato molitveno življenje, saj se verniki zbirajo na mesečnih molitvenih shodih, romajo na Halasov grob in po njegovi romarski poti ter se mu priporočajo. Ob 60-letnici njegove mučeniške smrti je bilo leto 2005 razglašeno za Halasovo leto.Vir: http://www.pomurci.si/osebe/halas-danijel/664/- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Kocančičev portret v delu Doctor Joannes Nepomucenus Hrast iz leta 1825, ki ga hranijo v Goriški knjižnici Franceta Bevka.- All ...metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- V grobnici pomembnih slovenskih politikov dr. Antona Korošca (1872 – 1940) in dr. Franca Kulovca (1884 – 1941) so shranjeni le ...posmrtni ostanki dr. Korošca, čeprav sta oba umrla v Beogradu. Koroščevo truplo so hitro prepeljali v Ljubljano, Kulovčevi posmrtni ostanki pa so zaradi vojnih razmer (umrl 6. 4. 1941 ob bombardiranju Beograda) ostali na beograjskem pokopališču. Dr. Anton Korošec iz Biserjan v Prlekiji je bil duhovnik in politik, do razpada Avstro-Ogrske je bil poslanec v avstrijskem državnem zboru in vodja Slovenske ljudske stranke. Znan je po vodenju deklaracijskega gibanja, predsedoval je Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. V Kraljevini SHS je bil poslanec v narodni skupščini, član različnih vlad in tudi predsednik vlade. Bil je nesporni predstavnik slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Dr. Kulovec je bil prav tako duhovnik, doma iz Dolenjih Sušic na Dolenjskem, eden najpomembnejših voditeljev SLS in njen glavni tajnik, poslanec Narodne skupščine SHS in minister. Arhitekt Jože Plečnik je svetoval, da Korošca pokopljejo pod arkadami, mestna občina pa mu je želela postaviti viden spomenik, zato je Plečniku zaupala izdelavo načrta zanj. Po Kulovčevi smrti je Plečnik izrisal nov načrt za skupni nagrobnik. Spomenik si je zamislil kot pokrov grobnice, nad njim pa križ in poprsji obeh pokojnikov. Kipar Janez Weiss – Belač je za mestno občino že pred majem 1941 izdelal Koroščevo poprsje, Kulovčevo pa septembra 1941. Izvajalci del so bili: kamnoseško podjetje Feliksa Tomana, pasarja Alojza pirnata, livarja Franca Mostarja, in kiparja Božidarja Pengova. Do novembra 1941 so položili le monumentalno ploščo iz kararskega marmorja, bronasti križ je bil izdelan šele marca 1943. Zaradi vojnih razmer so ga namestili v loretsko kapelo za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani, kjer je še danes. Belačevi poprsji sta neznano kje. Nad nagrobnikom Korošca in Kulovca je v arkadno steno vzidan del nagrobnika neznanega pokojnika z marmornatim reliefom, verjetno s konca 80. let 19. stoletja.Relief prikazuje angela, ki ob poslednji sodbi s trombo prebuja mrtve in jim kaže pot v nebo. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika - Data provided by Europeana Collections- Meškov doprsni kip je izdelal slovenjgraški kipar Rade Nikolić leta 1974. Stoji pred ...mestnim župniščem, skupaj z doprsnim kipom mestnega župnika Jakoba Sokliča.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Na prejem prvega obhajila nas je pripravil katehet, gospod župnik Franc Vaupotič. Kot mnogo duhovnikov, je bil tudi on med drugo ...svetovno vojno izgnan, tako je bila župnija pet let brez duhovnika. Ko se je vrnil, je bil shujšan, upognjen, a vesel, da je ostal živ. Vsi farani smo bili veseli, da smo imeli zopet duhovnika med sabo. Umrl je v visoki starosti.Prvoobhajanke imamo na glavi venček, narejen iz parafinskih kroglic v obliki rožic. Fantje pa male šopke na suknjičih. V skupini so otroci generacij rojenih v letih od 1934 do 1937. Stojimo na stopnicah farne cerkve, ki je posvečena Karmelski Materi Božji. V njenem stranskem oltarju je čudovit kip sv. Barbare.Večino teh otrok je kasneje ostalo na kmetijah v okoliških vaseh, nekateri so se tudi zaposlili v tovarnah v Celju in njegovi okolici, redki pa smo imeli možnost nadaljevati šolanje.Prispevala: Matilda Vidmar, na fotografiji v predzadnji vrsti tretja z desne.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Anton Benetek se je rodil 19. maja 1877 v Grižah pri Žalcu. Teologijo je študiral v Celovcu, kjer je bil 19. julija 1906 posvečen v ...duhovnika. Slovesnost nove maše je imel v domači župniji 5. avgusta 1906. Bil je kaplan v Črni in v Železni Kapli, nato provizor v Št. Ilju ob Dravi in v Št. Juriju na Vinogradih ter župnik na Djekšah in na Žihpoljah Leta 1928 je postal prošt in dekan v Tinjah, kjer je deloval do svoje upokojitve leta 1959. Od leta 1924 pa do upokojitve je bil tudi predsednik Sodalitete. Umrl je 18. oktobra 1964. Njegovi avtobiografski zapiski so v knjižni obliki izšli leta 1965 pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, uredil jih je Rudolf Blüml, t. č. dekan stolnega kapitlja v Celovcu. Spomini …Bil sem dijak, menda v četrtem razredu gimnazije. Z materjo sva bila na počitnicah na božji poti pri Svetem Križu pri Belih Vodah. Bilo je proti večeru. Mati so klečali pred oltarjem in molili. Jaz grem malo iz cerkve na prosto. Naenkrat zazvoni angelovo češčenje. Ko molim zunaj cerkve »In Beseda je meso postala« ter se spomnim na svojo mater, ki je molila v cerkvi, naenkrat začutim v svojem srcu, kakor nikoli poprej ne tako, posebno veselje do duhovskega stanu. To veselje me je potem spremljalo in me držalo pokonci v viharnem življenju vojaške službe. Materina molitev mi je izprosila, da sem postal duhovnik, srečen in zadovoljen.…V Grižah sva imela novi maši: bratranec Ivan dne 7. avgusta 1904, jaz pa 5. avgusta 1906. Pri Ivanu sem bil jaz ceremonier. Moj ceremonier pa je bil koroški bogoslovec Ivan Žel, doma od Svetega Benedikta v Slovenskih goricah. … Novomašni pridigar je bil opat iz Celja Franc Ogradi. Z družino Poteko smo si bili mejaši. Njihova mlada gospodinja, s katero sva skupaj hodila v šolo, ni mogla iti k moji slovesnosti v cerkev, ker so drugi vsi šli in je imela eno leto starega sinčka Pankracija. Prišla je popoldan k nam s svojim otrokom. Pozneje mi je pravil, kako je tu srčno molila, da bi njen sin postal kdaj duhovnik. Bila je uslišana. Svojo srebrno mašno daritev sem združil z njegovo novo mašo dne 9. avgusta1931 v Grižah. V svoji pridigi sem mu govoril, kako je kelih znamenje duhovskega stanu kot kelih trpljenja in življenja, kelih časti in krvi, krvi Kristusove v sveti maši. Ta novomašnik Pakracij Poteko je sedaj naslednik našega blagopokojnega župnika Jožefa Čedeta v Studenicah.Tako nas je sedaj iz naše grižke fare pet duhovnikov domačinov. To smo: V naši celovški škofiji župni upravitel Anton Goršek in jaz; v mariborski škofiji pa Ivan Dolinar, župnik pri Svetem Primožu na Pohorju; Pankracij Poteko, župnik v Studenicah, ter Leopold Jurhar, župnik na Bizeljskem.Uporabljena vira:– http://www.reg-kult.si/sl-si/Rastoca-knjiga– Anton Benetek, Malo spomina, 1965, str. 14-15 in 48-49Prispeval: Janez Osetič - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana