U radu se na temelju vlastitoga terenskoga istraživanja prikazuje fonološka (i dijelom morfološka) analiza mjesnih govora Vukmanića i Knez Gorice. Sela Vukmanić i Knez Gorica smještena su 14 ...kilometara jugoistočno od Karlovca, a prema navodima iz povijesnih izvora njihovo je stanovništvo na prostor sjevernoga Korduna doseljeno početkom 18. stoljeća iz gorskokotarskih predjela. Dosadašnji istraživači spomenute su idiome dijelili različito: prve je podatke o njima dao Stjepko Težak (1957) istaknuvši da se na čakavsko-kajkavsko-štokavskome terenu karlovačkoga kraja radi o punktovima s najviše čakavskih osobina. Čakavskome ikavsko-ekavskome dijalektu pripojila ih je i Iva Lukežić (1990), a na Karti kajkavskoga narječja Mije Lončarića (1996) osjenčani su bojama kajkavskoga goranskoga dijalekta. S obzirom na navedena divergentna određenja, a radi njihove što preciznije klasifikacije, istraženi su vokalizam, konsonantizam i prozodija mjesnih govora Vukmanića i Knez Gorice, dok se na planu morfologije donose ona obilježja koja su specifična i koja determiniraju goransko podrijetlo navedenih govora s jedne strane, te arealna obilježja s druge strane, zajednička svim tipovima govora na karlovačkome dijalektološki heterogenome prostoru. Istraživanje je pokazalo da su goranski doseljenici u Vukmaniću i Knez Gorici do danas zadržali brojna obilježja govorâ Gorskoga kotara, a gorskokotarska čakavsko-kajkavska interferencija ogleda se i u analiziranim mjesnim govorima, što potvrđuju neka obilježja: o-odraz stražnjeg nazala, sporadična zamjena * > o, zamjena -m > -n u gramatičkim morfemima promjenjivih riječi te leksičkim morfemima nepromjenjivih riječi i dr. Kao i u drugim govorima karlovačkoga kraja, zabilježen je ikavsko-ekavski refleks jata kao supstratni element, osnovno obilježje svih govora karlovačkoga četveroriječja, no ovo je istraživanje potvrdilo i da na sinkronijskoj razini ekavizmi daleko više nadmašuju ikaviz me, kao i da je prijeporno govoriti o ovim govorima kao govorima sa zamjenom jata prema pravilu Meyera i Jakubinskog.
Extended description:
A statement of Don PIERINO, the founder of the community. Don Pierino GELMINI was born in Pozzuolu Martesani (Milan) in 1925. In 1949 he became a priest and was later ...transferred to Rome. In 1963 he had met Alfred Navona, drug addict, who asked him for help. When Alfred rejected the offered money and assistance in the hospital, don Pierino chose to take him home, although he had no experience or knowledge about drug addiction. Even though, this meeting was the birth of first and many more Communities Centers for drug addicts throughout the world.
Don PIERINO na obisku pri skupnosti odvisnikov, komuna narkomanov, ki se zdravijo v samostanu; izjava Don PIERINO, ustanovitelj skupnosti. Don Pierino GELMINI se je rodil v Pozzuolu Martesani pri Milanu, leta 1925. Leta 1949 je bil posvečen v duhovnika, nekaj let je bil župnik, nato pa je bil premeščen v Rim kot sekretar kancelarja Svete Rimske Cerkve na vatikanskem ministrstvu. Leta 1963 je srečal Alfreda, narkomana, ki ga je prosil za pomoč. Ko je zavrnil ponujeni denar in pomoč v bolnišnici, se je Don Pierino odločil in ga peljal k sebi domov, čeprav ni poznal problema narkomanije. To srečanje je rodilo prvi center Skupnosti Srečanje, ki so se razširile po vsem svetu in štejejo dvesto skupnosti.
Information:
Don PIERINO has visited a community for drug addicts held in a monastery Kostanjevica in Nova Gorica.
Original language summary:
Don PIERINO na obisku pri skupnosti odvisnikov, komuni narkomanov, ki se zdravijo v samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici; ustanovitelj skupnosti poda izjavo.
Extended description:
<!--if !mso>
st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
...mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Od 1. do 7. junija bo v Sloveniji Teden solidarnosti. Solidarnost, humanist, pomoč so besede, ki naj bi ob širših družbenih akcijah zaživele tudi v vsakdanjem življenju.
Med te sodijo solidarnostne akcije, ki jih razvija in organizira Rdeči križ Slovenije. Z zbiralnimi akcijami razvija solidarnost med ljudmi, preverja organizacijske, mobilizacijske in operativne sposobnosti organizacij Rdečega križa, ustvarja možnosti za reševanje socialnih težav, obnavlja zaloge za pomoč v morebitnih naravnih in drugih nesrečah, opozarja tudi na pomen sekundarnih, odpadnih surovin.
V lanskoletni akciji so občani zbrali 161.325 kg rabljenih oblačil in drugih uporabnih tekstilnih izdelkov, 4018 parov obutve, 57 kosov pohištva in 3500 kg odpadnega tekstila.
Na Rdečem križu ugotavljamo, da se zaradi težjih gospodarskih in socialnih razmer veča število tistih, ki prejemajo pomoč. To so predvsem organizacije invalidov, duševno in telesno prizadetih otrok in odraslih, socialni oskrbovanci, socialno ogrožene družine, bolniki in njihove družine in tisti, ki so prizadeto v naravnih in podobnih nesrečah.
Tokrat vabimo občane, da sodelujete v akciji, ki bo jutri po vsej Sloveniji, da oddate predmete, ki jih sami ne potrebujete več, so pa še uporabni. Zbirali bomo oblačila, posteljnino, obutev, pohištvo, šotore in tekstilne odpadke.
Aktivisti Rdečega križa in vozila bodo označeni z oznako Rdečega križa, darovano blago bodo pobirali od 17. do 19. ure. Zavoje odložite pred vaša vhodna vrata najpozneje do 17. ure ali pa jih predajte Krajevni ali Občinski organizaciji Rdečega križa do 19. ure.
Vsi , ki želite darovati pohištvo, bivalne prikolice ali druge večje predmete, za katere bomo morali zagotoviti dodaten prevoz, sporočite to Občinski organizaciji Rdečega križa.
Vsem, ki boste darovali in tako pomagali sočloveku, se za prispevke zahvaljuje rdeči križ Slovenije - tudi v imenu tistih, ki bodo pomoč prejeli.
Information:
A solidarity week – posters, solidarity campaigns, training first aid groups, the rescue of injured people, clothes collection and sorting them into boxes. Help for the elderly and the disabled. The Nova Gorica Red Cross Division.
Original language summary:
Teden solidarnosti – plakati, solidarnostne akcije, usposabljanje ekip prve pomoči, reševanje ranjencev, zbiranje oblačil in sortiranje v kartone, pomoč starim in invalidom, Rdeči križ Slovenije v Novi Gorici
Že v začetku 14. stoletja, naj bi na mestu, kjer danes stoji palača Lanthieri, stala manjša palača v lasti Goriških grofov, ki je služila kot gostišče in prenočišče za pomembne popotnike. Palača ...grofov Lanthieri, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena v 15. stoletju in razširjena v šestnajstem. Iz nemške besede za »lepo hišo« izhaja tudi ime za Lanthierijevo palačo, kot jo poimenujejo domačini: »Senauz«. Hiša je imela mnogo znanih obiskovalcev. V njej sta prenočila papež Pij VI. in Carlo Goldoni. Papež Pij VI. je leta 1782 na balkonu palače (podrt leta 1852) blagoslovil množico, ki se je zbrala na trgu, nato pa nadaljeval pot proti Dunaju, kjer je poskušal cesarja Jožefa II. odvrniti od že začetih reform, ki bi oslabile kler. Hranila je slike in spominke velike zgodovinske vrednosti, ki pa so bili med prvo svetovno vojno uničeni. Ob strani je še viden del portika frančiškanskega samostana.
Nasproti palače Lanthieri se dviga palača grofov Strassoldo, ene najstarejših plemiških družin na Goriškem. Grofje Strassoldo so jo dobili v dar leta 1460 od Goriških grofov. Družina Strassoldo je ...palačo povečala in ji dodala park, vendar je v notranjosti posesti še ohranjen del stavbe, ki je stala na tem mestu pred razširitvijo. Leta 1836 se je v tej palači naselil Ludvik XIX, vojvoda Angulemski s spremstvom, ki je danes pokopan na Kostanjevici pri Novi Gorici. Leta 1933 je grofica Strassoldo palačo prepustila malemu semenišču v Gorici, danes pa je v prostorih palače hotel.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Letos smo se v Sloveniji pridružili mednarodni kampanji bele pentlje. Kdor si pripne belo pentljo sporoča, da nasprotuje nasilju nad ženskami. Naša ekipa je na novogoriških ulicah anketirala mimoidoče in ugotovila, da jih večina ne pozna pomena bele pentlje. Žene in matere v materinskem domu v Solkanu ga poznajo. Danes so ob mednarodnem dnevu žensk dobile obisk. Namesto cvetja so jim poklonili denar - da bodo lažje prebrodile najhujšo stisko. Izjave Iona Arzon, Tomaž Horvat, Mladi forum, Rajko Harej, Samarijana.
Information:
Nova Gorica, Solkan: Celebrating International Women's Day and an appeal to stop violence against women.
Original language summary:
Nova Gorica, Solkan: ob mednarodnem dnevu žena proti zlorabam in nasilju nad ženskami.
PDF
