The relation between power and public space has been one of the main interest of geographicalresearch in the last decades (Massey 1994, Mitchell 2003). Researches have illustrated thatfollowing a ...regime change, the symbolic space of the city – compiled of street names, statuesand monuments – usually gets reconfigured. Following the Euromaidan, in 2015, the laws ondecommunization were accepted in Ukraine, which disposed more comprehensibly than ever before the banishment of Communist symbols from the public space. The decommunizationbesides toponymy, entangled other elements of public space resulting in major shifts the urbanlandscape as well.Main interest of present paper is to study the major shifts in symbolic landscape in the capital,Kyiv and compare it to the processes that have taken place in the westernmost periphery of thecountry, Transcarpathia. Based on the examples of Uzhhorod, Berehove raion and Berehove, ourfurther aim is to shed light on the role of locality and how local memory is represented in publicspace.
Az utóbbi évtizedek társadalomföldrajzi kutatásai behatóan foglalkoznak a köztér és a politikaviszonyának elemzésével (Massey 1994, Mitchell 2003). Ezen kutatások feltárták, hogy a városköztérnevekből, szobrokból és emlékművekből álló szimbolikus tere egy-egy politikai fordulatalkalmával jelentősen átalakul (Light 2004).Az Euromajdant követően, 2015-ben került elfogadásra Ukrajnában az ún. „kommunizmustalanítótörvénycsomag”, amely minden korábbinál átfogóbban rendelkezett a szovjet múltszimbólumainak közterekből való kötelező száműzéséről. A dekommunizáció kiterjedt a település-és köztérnevek mellett a városi tér egyéb elemeire, jelentősen átformálva azok arculatát.Jelen kutatás homlokterében a dekommunizáció térbeli vonatkozásainak vizsgálata áll. Célunkannak áttekintése, hogy a dekommunizáció nyomán milyen fő változások következtek beegyrészt az ukrán fővárosban, Kijevben és ezzel párhuzamosan az ország politikailag és gazdaságilagegyaránt perifériáján lévő Kárpátalja település- és köztérneveiben. Vizsgálatunk másikcélja – Ungvár, a Beregszászi járás és Beregszász város példáján – rávilágítani arra, hogy adekommunizáció nyomán hogyan valósul meg a lokális emlékezet térbeli reprezentációja.
Urbanistične raziskave, opravljene na globalnem severu, kažejo, da je z vidika organizacije časa in prostora, vrednot in družbenih stikov tradicionalni polodprti stavbni blok nizke zazidave z ...mešanimi funkcijami najprivlačnejši morfološki tip stanovanjske gradnje v mestih. Avtorji v članku proučujejo, ali osnovne urbanistične hipoteze glede udobnosti bivanja na stanovanjskih območjih različnih morfoloških tipov veljajo tudi za ukrajinsko prestolnico. Primerjajo kakovost življenja ter analizirajo razlike v vedenjskih vzorcih in zaznavah prostora prebivalcev različnih tipov stanovanjskih območij, da bi opredelili glavne značilnosti najudobnejše oblike stanovanjske soseske. Na podlagi ankete in strokovnih ocen proučujejo zgodovino, delovna mesta, družbene, izobraževalne in kulturne storitve, okoljske kazalnike, stopnjo varnosti in sodelovanje javnosti v treh stanovanjskih soseskah v mestu: v Žuljanyju, Podilu in Rusanivki. Žuljany je naselje prostostoječih enostanovanjskih hiš, Podil je soseska s polodprtimi stavbnimi bloki nizke zazidave, Rusanivka pa je primer sovjetske modernistične visoke blokovske zazidave. Izsledki raziskave kažejo, da je na podlagi objektivnih kazalnikov in mnenj prebivalcev Rusanivka najudobnejše stanovanjsko območje v mestu, kar se ne ujema s splošno sprejetimi teorijami o najbolj zglednih in najprivlačnejših morfoloških tipih mestne stanovanjske gradnje. Privlačnost omenjene soseske je posledica njenih načrtovalskih in gradbenih značilnosti, zlasti osredotočenosti na človeka ter dobro premišljenega in celostnega načrtovalskega pristopa.
Zaradi opustitve sovjetskih urbanističnih pristopov, liberalizacije povezane zakonodaje, zmede zaradi dajanja prednosti gospodarskim ciljem in pomanjkanja državne urbanistične strategije so ...ukrajinska mesta izpostavljena nenehnim spremembam. V članku avtorja analizirata trenutne funkcionalne in prostorske urbane preobrazbe, ki so posledica neoliberalnih globalizacijskih vplivov. Območja vozlišč v Kijevu so obravnavana kot središča največjih strukturnih sprememb, pri čemer avtorja z izbrano metodologijo proučujeta s tem povezane procese in njihove glavne značilnosti. Zaradi družbenega in zgodovinskega pomena nekatera vozlišča dobivajo večjo kulturno in simbolno vrednost, hkrati pa je na teh območjih opazen negativen vpliv nekaterih zgrešenih zamenjav prvotnih funkcij. Določenih je 44 vozlišč in šest vrst preobrazb glede na njihovo družbeno in kulturno vrednost. Kulturne, estetske, reprezentativne in komunikacijske funkcije na večini vozlišč nadomeščajo trgovska, storitvena in prometna raba. Izbrane študije primera kažejo velik pomen nadaljnjega sodelovanja javnosti pri reorganizaciji mestnega prostora v Kijevu.
PDF
