S kolesom prek meja Kos, Jože
Urbani izziv,
12/1999, Letnik:
10, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Prispevek opisuje namen in vsebino mednarodne Velo-City konference 1999 Gradec-Maribor ter organizacijsko izvedbo tega kolesarskega razvojno načrtovalskega srečanja. Osredotoča se zlasti na ...resolucijo konference o kolesarskoprometni politiki, na nastajajoče omrežje evropskih kolesarskih povezav in na prometno načrtovalsko delavnico o problematičnem trgu v Mariboru. Opisuje vsebinske sklope strokovnih prispevkov na srečanju in obkonferenčno dogajanje. V zaključku navaja nekaj koristnih naslovov za pridobitev dodatnih informacij zlasti o trajnostnem prometnem načrtovanju.
Avtorji naloge Igraje smo v naravi raje se ukvarjajo z izzivom, kaj ponuditi mladim obiskovalcem Bohinja v dveh dneh. Opisani sta dve stari igri, ki so jih učenci novinarskega krožka zapisali po ...pripovedovanju starejših varovancev doma sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. V nalogi so zapisani recepti za okusne domače jedi. Opisana je privlačna kolesarska pot in priljubljene plezalne skale. Poglavje je namenjeno bohinjskim pripovedkam s tematiko cvetja. Predstavljen je tudi način oglaševanja in trženje programa. Avtorji naloge so učenci 6., 7., 8. in 9. razreda OŠ. dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Mentorice so Urška Repinc, Marija Helena Logar, Pavlina Zorman, Barbara Glavič in Monika Zupanc.
Prva številka drugega letnika prinaša prispevke o tem, kako se je v Ljubljani začela in končala pot dobrega starega tramvaja in ali bi ga bilo dobro imeti nazaj? Kako so se Ljubljančani spopadali ...z začetki kolesarjenja, kakšnih pogledov so bili deležni prvi kolesarji in s kakšnimi predsodki so se morale tudi tu spopadati predstavnice nežnega spola?
Ob prizadevanjih za ureditev kolesarskih poti na širšem celjskem območju in ob aktualni kolesarski dirki po Sloveniji (od 14. do 18. junija 2023) je primeren čas za obujanje spominov na družinske ...kolesarske podvige v šestdesetih letih minulega stoletja v okolico Celja. Jenšterletovi so se pogosto odpravili na kolesarski izlete v bližnje kraje, med drugim, tudi v Laško. Sedemletni Marjan, ki še dandanes rad kolesari, se spominja, da je turo zlahka opravil in da po vrnitvi domov ni čutil prav nobene utrujenosti. Nasprotno, starše je prosil, da mu dovolijo še kakšen krog po domači ulici.Foto: Vincenc JenšterlePrispevala: Cvetka Jenšterle, roj. Veber
Oče se je s sinčkom odpravil na potep s kolesom po Logatcu. Še pred tem pa sta pozirala fotografu. Morda niste vedeli …Kolo, kot ga poznamo danes, je bilo izdelano v 19. stoletju v Angliji in je ...združevalo izdelke, ki so jih pred tem patentirali v Nemčiji, na Škotskem in Franciji. Prvi model kolesa je bil sestavljen iz osnovnih elementov: prednjega in zadnjega kolesa podobnih dimenzij, pogon na prek verižnega prenosa na zadnjem kolesu ter krmila za krmiljenje s pomočjo prednjega, pogonsko neodvisnega kolesa. Kolesa so se kmalu razširila po vsej Evropi in leta 1869 se je prvi pojavil tudi v Ljubljani.Prva odprta kolesarska dirka v Sloveniji se je odvijala leta 1887. Potekala je od Šentvida do Ljubljane in je bila dolga cele 4km. Zmagovalec je progo prevozil s povprečno hitrostjo 25km/h. S prvimi kolesi so se pojavile tudi prve težave. Kolesarji so plašili ljudi, ter živali. Tudi na cestah so povzročali nered. Kolesarjenje je bilo seveda najbolj moteče v Ljubljani, kjer je bilo največ koles. Seveda je bilo kolo v tistih časih še zelo drago. Za primerjavo: eno kolo je stalo tri do štiri učiteljeve plače.Uporabljen vir: Celar, Matjaž: Kolesarjenje, projektna naloga pri predmetu Informatika, Žabje, 2008. Objavljeno na http://www.dijaski.net/gradivo/spo_ref_kolesarstvo_02?r=1Prispevala: Marjeta Tivan
