V študiji obravnavamo znanje kot ključni konkurenčni vir. Za oblikovanje novega znanja pa je temelj kapital znanja. Nonaka, Toyama in Konno so opredelili štiri dimenzije kapitala znanja. Z analizo ...smo ugotovili skladnost ugotovljenih kategorij konstrukta kapitala znanja: kapital znanja na podlagi izkušenj, kapital konceptualnega znanja, kapital rutinskega znanja in kapital sistemskega znanja.
Gospodarstva Evrope vedno glasneje opozarjajo na nevarno razhajanje v usposobljenosti in znanjih, ki ustrezajo potrebam delodajalcem, ter obstoječo ponudbo, kar znatno vpliva na (ne)-konkurenčnost ...nacionalnih gospodarstev. Znanje, usposobljenost in kompetence v družbi znanja namreč postajajo nujni pogoj konkurenčnosti (globalnih) trgov dela, kar je v kriznih časih še pomembnejši dejavnik za obstoj gospodarskih subjektov na trgu. Z drugimi besedami, za družbo znanja kot cilj integrirane Evrope je pri oblikovanju celostnih politik velikega pomena identificiranje sedanjih in prihodnjih potreb po usposobljenosti ter sodobnih znanjih. Šele celostno in sistematično spremljanje in identificiranje potreb namreč omogočata uravnoteženje ponudbe in povpraševanja na trgih dela, s tem pa tudi večjo konkurenčnost in visoko stopnjo socialne kohezije. Ustrezno usposobljena delovna sila vseh kvalifikacij in vseh generacij, vključena v vseživljenjsko izobraževanje, se namreč hitreje in uspešnejše prilagaja zahtevam sodobnega dinamičnega gospodarskega okolja in (poklicne, sektorske in geografske) mobilnosti.
Global scientific literature widely deals with analysis of regional innovative systems and their contribution to economic growth. Modern theories and empirical researches indicate strong correlation ...between the technical progress, creative human resources, toleration and capital investments. New investments are basic but not sufficient condition for balancing the developmental stimulation. Capital, linked with investment activities, natural (material) resources and human resources (work, knowledge, information) are main driving forces of the economic progress. New forms of investments today are strongly connected with population educational structure and knowledge, therefore investments do not occur everywhere, simultaneously and equally.
Creativity is gaining in its importance within the knowledge society. Studying these complex dimensions and their long-term consequences for the economic and social progress was the object of ...abundant social studies n the past. But the transformation of the landscape due to creative influences, as one of the most important factors regarding structural changes in modern society, is not well represented in Slovenian geographical literature. The booklet at hand is the first attempt of establishing some geographical–developmental factors, which are encouraged by various forms of creative human activities. The geographical dispersion of human potentials is one of the key generators of creativity and social development. Some important socio–economic effects and regional disparities in the region are also in correlation with the aforementioned factors. We will try to explain some of them within a critical research view and within the form of the available space and on the other hand also show some new dimensions of social geography as a way of challenging future detailed discussions.
V prispevku je analiziran pomen politike razvoja podeželja v glavnih strateških dokumentih in izvedbenih ukrepih kmetijske politike. Kvalitativna analiza Nacionalnega strateškega načrta za programsko ...obdobje 2007 - 2013, ki zajema raven usklajenosti politike z razvojnimi potrebami in cilji, predstavlja okvir za kritično oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov. Obseg in struktura finančnih sredstev, ki jih za različne spodbude namenja država, kažeta na izrazito povečan gospodarski, socialni in okoljski pomen razvoja slovenskega podeželja.
PDF
