Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Tatvine zveznih miličnikov na platoju Karavanke, ki jo je napisal Boris Grilc in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Borisa Grilca, tedanjega vodje varnostnega okoliša na območju Občine Jesenice. Spominja se priprav na osamosvojitev Slovenije in nalog, ki jih je varnostna služba opravljala med vojno za Slovenijo. Tako sta s sodelavcem zaustavila vozilo JLA, ki je prevažalo hrano za vojake na mejnem prehodu Karavanke. Kasneje so vozilo s spremljevalcema in tovorom zamenjali za pripadnika TO, ki je bil zajet na platoju Karavanke. V nadaljevanju opiše tudi spremstvo kolone vojakov JLA, ki so jih 1. julija 1991 odpeljali z mejnega prehoda Karavanke v zbirni center v Kranju. Pri pregledu so v zbirnem centru ugotovili kaj vse so vojaki odnesli s seboj iz prostorov obmejne policije, carine in brezcarinske prodajalne. Po osamosvojitvi pa so bili zadolženi za izdajanje mnenj o prosilcih v postopku pridobitve državljanstva. Avtor se še danes spominja neprijetnih občutkov in situacij povezanih s to nalogo in ugotavlja, da so bile Jesenice z varnostnega vidika zagotovo posebnost.Dokument vsebuje tudi fotografijo priznanj, ki so v njegovi lasti (Foto: Boris Grilc).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Junij 1991 – na platoju priklenjen na radiator, ki jo je napisal Janez Koselj in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zapis Janeza Koselja, vojaka Teritorialne obrambe, ki so ga zajeli vojaki JLA kot talca na platoju Karavanke v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtor opisuje dogajanja ob zasedbi mejnega platoja Karavanke od 27. junija do 1. julija 1991. Spominja se zasedbe mejnega prehoda, prekinitve dobave električne energije in vode ter začetka pogajanj s predstavniki JLA med katerimi so ga nasilno razorožili in obdržali za talca. Priklenili so ga na radiator in po potrebi zamenjali lokacijo. Bil je tudi priča tankovskemu napadu JLA na enote TO. Po spopadu so stekla pogajanja v prostorih Občine Jesenice, ki so se končala v nedeljo, 1. julija 1991, z dogovorom o predaji. Eden od pogojev je bil tudi, da izpustijo talca. V popoldanskih urah so vojaki JLA in zvezni miličniki zapustili mejni prehod Karavanke in Jesenice.Dokument vsebuje tudi fotografiji pištole Janeza Koselja (hrani Janez Koselj) in fotografijo odločbe Zveznega sekretariata za notranje zadeve o neposrednem prevzemu kontrole prehajanja državne meje na mejnem prehodu Jesenice, izsek iz dokumenta (hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah in junaštvo v vojni, ki sta jo napisala Pavel Jamnik in Miran Ozebek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo nekdanjih miličnikov Pavla Jamnika in Mirana Ozebka, ki opisujeta napad JLA na letališče Brnik. Zgodba ima dve podpoglavji: Bombardiranje letališča Brnik, 28. junij 1991 – izkušnja miličnika in Spopad JLA in TO na Brniku v smeri Vodic, 28. junij 1991 – stiska vojaka JLA. V prvem delu avtorja opišeta usposabljanje mladih miličniških pripravnikov v aprilu 1991 na Kotnikovi ulici v Ljubljani in prve naloge varovanja objekta takratne Letalske enote milice na Brniku v dneh pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju je zapisano pričevanje Mirana Ozebka, ki se spominja preletov letal JLA, srečanja z avstrijskima novinarjema, ki sta kasneje v letalskem napadu izgubila življenje ter prvih rafalov JLA, ki so zadeli hangar, ki so ga varovali. V nadaljevanju je podan opis istega dogodka skozi oči komandanta JLA. Ponovno se nadaljuje pričevanje Ozebka, ki opiše kako so prenočili v zaklenjenem hangarju, kjer so se izmenjavali na straži. Naslednji dan so doživeli raketiranje letališča Brnik in se v paniki odločili za umik. Stekli so do parkiranih vozil in se hitro umaknili v bližnji Mengeš ter naprej v Ljubljano, kjer so se ponovno srečali z ostalimi soborci. V drugem podpoglavju je predstavljeno pričevanje mladega vojaka JLA, ki je na Vrhniki služil vojaški rok in se tako znašel sredi spopada. Svojo stisko je zapisal v verzih na embalažo vojaškega suhega obroka. Original hrani Pavel Jamnik. Zgodba se zaključi s pričevanjem komandanta, ki opisuje izmenjavo ognja v katerem je bil ranjen. Originalne dokumente hrani arhiv MNZ.Dokument vsebuje fotografije vozila avstrijskih novinarjev, ubitih ob raketiranju Brnika (Arhiv Policijske uprave Kranj), nekdanjih miličnikov – pripravnikov leta 2020 (Hrani Miran Ozebek), zgorelih avtomobilov na Brniku (Arhiv Policijske uprave Kranj) in pesmi vojaka JLA, napisane na embalažo (original hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuspeh, strah, negotovost in svoboda, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Todosje Lazarova, ki se je na Jesenice priselil iz Makedonije, si tu našel zaposlitev, se ob delu izobraževal in si ustvaril družino. Zgodba je razdeljena na podpoglavja: Neuspeh, Strah, Negotovost, Svoboda. V prvem podpoglavju avtor opiše svoja prizadevanja, da bi dokončal začeti študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani a mu je načrte prekrižala osamosvojitev Slovenije in tudi družinska situacija. V drugem delu zgodbe opiše prihod oklepnih vozil JLA na Jesenice in na mejne prehode ter se spominja raketiranja karavanškega mejnega prehoda, ki so ga preživeli v zaklonišču. Spominja se tudi konca spopadov in odhoda zajetih jugoslovanskih vojakov z Jesenic. V tretjem delu zgodbe se spominja negotovosti, ki je zavladala med priseljenci po osamosvojitvi in izbrisu iz registra državljanov. Avtor opiše postopek pridobitve slovenskega državljanstva. V zadnjem delu pa opiše življenje v samostojni Sloveniji, ustanovitev makedonskega društva Ilinden in veliko proslavo v čast makedonskemu nacionalnemu prazniku, 2. avgusta 1993.Dokument vsebuje fotografijo Makedonskega kulturnega društva Ilinden, ki jo hrani Todosja Lazarov.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 1. julij 1991 – spet svobodni, ki jo je napisala Rina Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis ...Rine Klinar, predsednice izvršnega sveta Občine Jesenice v času osamosvajanja Slovenije. V zgodbi avtorica opisuje dogajanja na Jesenicah in mejnem prehodu Karavanke konec junija 1991. Zgodba je razdeljena na poglavja: Zastava in lipa, Leto 1989, Leto 1990, Občina Jesenice, 1991, Spomini. Avtorica se spominja nastopa funkcije 1. junija 1990 in vzpostavitve sodelovanja med civilno-občinsko oblastjo, miličniki in teritorialno obrambo. V nadaljevanju se vrne nazaj v dogajanje v letih 1989, 1990 in 1991. Objavljen je tudi odlomek iz dnevnika neznanega vojaka JLA z Bohinjske Bele. Avtorica se spominja pogajanj z Jugoslovansko ljudsko armado ob zasedbi mejnega prehoda Karavanke, spopadov z vojaki Teritorialne obrambe, podpisa dogovora in umika vojakov JLA ter zveznih miličnikov s platoja Karavanke, 1. julija 1991. Prispevek zaključi z razmišljanji ob trideseti obletnici samostojne Slovenije.Dokument vsebuje tudi fotografiji, ki prikazujeta Lipo, ki raste pred nekdanjo stavbo Občine Jesenice, Dnevnika neznanega vojaka z Bohinjske Bele, odlomek, ki jih hrani Rina Klinar in JLA na Hrušici, 27. junij 1991, ki jo hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska, foto: Jaka Jeraša.
