Predstavljamo najpomembnejše teoretične študije o slovenski mladinski književnosti. Ob upoštevanju raznovrstnosti zgodovinske, sistemske, recepcijske in književnodidaktične problematike je smiseln ...pregled obravnav mladinske književnosti po književnih zvrsteh. Pri poeziji je nastalo veliko esejev in spremnih zapisov (npr. Niko Grafenauer, Igor Saksida, Alenka Glazer), pripovedništvo je med vsemi zvrstmi žanrsko najbolj razvejano in raznovrstno (npr. Marjana Kobe, Igor Saksida, Metka Kordigel-Aberšek, Dragica Haramija, Milena Mileva Blažić); najmanj je razprav o mladinski dramatiki, ki je v knjižni obliki tudi najredkeje zastopana (npr. Igor Saksida, Vida Medved Udovič).
V prispevku je prikazan motiv mesta v slovenski mladinski književnosti v štirih različnih obdobjih, od začetkov v prvem obdobju izvirne slovenske mladinske književnosti v drugi polovici 19. stoletja, ...v drugem obdobju oziroma v prvi polovici 20. stoletja, v tretjem obdobju oziroma po letu 1950, ko nastanejo bistvene kratke sodobne pravljice s poudarkom na slikaniški knjižni izdaji in realistični pripovedni prozi in v četrtem obdobju oziroma po letu 1990. Vidni premik je v 30. letih 20. stoletja oziroma v času socialnega realizma. Izrazitejše množične selitve iz vaškega okolja v mestno zaradi industrializacije so opazne po letu 1960. Motiv urbanega okolja je po letu 1990 posebno zaznamoval sodobno realistično pripoved, imenovano problemska pripovedna proza, z osredotočenostjo tudi na problematiko sodobnega odraščanja v tem okolju. Motivno-tematsko se mesto ne pojavlja le v realistični pripovedi temveč tudi v fantastični pripovedi že od začetkov 20. stoletja. Slovenska mladinska realistična pripoved tako dihotomično spremlja podobo realnega mesta.