Prispevek obravnava poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško enorezno hladno orožje iz Ljubljanice v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije: 8 enoreznih mečev, v virih imenovanih messer, in 49 bojnih nožev, ...imenovanih tudi kmečki ali hišni noži (bauernwehr ali hauswehr). To raznovrstno orožje, značilno za srednjeevropski prostor, je bilo v 15. in 16. st. zelo razširjeno, vendar ga je – z izjemo precejšnjega števila najdb iz Ljubljanice – v slovenskih muzejskih zbirkah ohranjenega zelo malo. Uporabljali so ga kot orožje ali tudi kot orodje – v boju, za zaščito na poti ali pri lovu (kot lovske nože), za vsakdanjo uporabo in kot del osebne noše ljudi predvsem nižjega stanu. Razporeditev najdb, odkritih predvsem na območjih Podpeči, Blatne Brezovice in Rakove Jelše, se ujema z razporeditvijo drugih vrst in skupin predmetov, tudi orožja, iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Povezuje se z logiko izrabe prostora oziroma potovanja po reki in okoliškem ozemlju, predvsem z domnevnimi lokacijami pristanov na reki ali prehodov čeznjo.
Članek obravnava arheološke najdbe, ki so jih našli pri cerkvi sv. Urha v Tolminu. Prvi sklop najdb s tega najdišča je bil objavljen leta 1990 v Arheološkem vestniku 41. Večina najdb, obravnavanih v ...tem članku, je prišla na dan leta 2011 med zemeljskimi deli pri obnovi cerkve. Starejše najdbe so bile v drugotni legi (razen enega noža pri deloma ohranjenem grobu) in izvirajo iz prekopanih grobov srednjeveškega pokopališča. Večinoma so iz 10. in 11. stoletja in imajo značilnosti ketlaške kulture oziroma sodijo k materialni kulturi, ki je bila v tem času močno razširjena v vzhodnoalpskem prostoru. Med najdbami iz Tolmina in bližnjega Breginja so zelo izrazite velike okrogle zaponke, okrašene s krščanskimi simboli in motivi (križ, Božje jagnje, lev, Danijel z levoma). Te emajlne zaponke so pogoste na vzhodnoalpskem območju, redkeje pa se pojavljajo drugod v Evropi. Primerjava med zaponkami iz porečja Soče in zaponkami iz Blejskega kota je pokazala veliko podobnosti, pa tudi razlike, ki se kažejo v raznovrstnejših oblikah blejskih zaponk. Med sočasnimi najdbami so v Tolminu pogosti tudi obsenčni obročki in noži, podobno kot na drugih najdiščih v porečju Soče in širše. Nekaj tolminskih najdb je tudi iz poznejših srednjeveških obdobij in tudi mlajših. Grobišča z najdbami ketlaške kulture so zelo pogosto ob cerkvah, sočasnih ali poznejših, kar kaže, da so pripadala prebivalcem krščanskega sveta.
Sondažna izkopavanja na Gradcu pri Blečjem Vrhu so razkrila, da je bila vzpetina poseljena v več prazgodovinskih obdobjih. Najstarejše najdbe so ali s konca mlajše kamene dobe ali iz bakrene dobe, ko ...je bilo naselje verjetno prvič utrjeno s kamnitim obzidjem. V času horizonta certoških fibul je na ruševinah prvega obzidja zraslo novo obzidje. Debele plasti z železovo žlindro pričajo, da je bil Gradec v tem času pomembno železarsko središče. Nato življenje na Gradcu za nekaj časa zamre. Ponovno je bil obljuden v starejšem delu poznega latena (stopnja Mokronog IIIa). Tudi takrat je bil gospodarski temelj predelava železove rude. Številni odlomki finega posodja in amfora za vino govorijo za relativno blagostanje poznolatenskih prebivalcev Gradca.
V članku so zajeti rezultati sondiranj na petih višinskih naseljih v gričevju, ki se vleče vzdolž Save vzhodno od Ljubljane. Pred-stavljeni so terenski izvidi, najdbe in časovna opredelitev naselij. ...Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu je bila občasno poseljenav pozni bronasti in starejši ter mlajši železni dobi. Fibuli in rimski novci dokazujejo obiske Ajdovščine tudi v rimski dobi. Gradišče nad Dešnom je bilo prvič poseljeno v bakreni dobi. V starejši železni je bilo zgrajeno obzidje, ki je nudilo zatočišče tudi v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Poselitev Sitarjevca nad Litijo in Pančičevega vrha pod Javorjem v starejši železni dobi je zgolj verjetna, značilne keramične najdbe pa govore o obljudenosti obeh naselij v poznem latenskem obdobju, ko je bila poseljena tudi Gradišca pri Jelšah.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Kakovostni uvoženi noži iz 16. stoletja, najdeni v strugi Ljubljanice, kažejo na živahne stike med ozemljem zdajšnje Slovenije in ...zahodno ter srednjo Evropo. Nože so večinoma uporabljajo kot jedilni pribor, nekateri, predvsem manjši, pa so bili morda namenjeni šiljenju gosjih peres, s katerimi so pisali. Nože hrani Narodni muzej Slovenije.Fotografija je bila objavljena v: Ljubljanica. Kulturna dediščina reke (ur. P. Turk in dr.), Ljubljana 2009, str. 338, 339, kat. št. 118.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, medenina, les, usnje, dolžina 710 mm, rezilo 580 mmRočajna obloga je lesena. Glavica je oblikovana kot pri sablji tipa ...karabela. Medeninasti spodnji ročajni prstan je profiliran. Odbojna medeninasta kraka sta zavita v obliki črke S. V sredinskem delu sta v plitvem reliefu upodobljena bežeči pes in srna. Lesena nožnica je opeta z usnjem ter ima okovano ustje in vrh.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, roževina, medenina, dolžina 750 mm, rezilo 595 mmRočaj ima oblogo iz jelenovega roga in je učvrščen s šestimi zakovicami. ...Zgoraj ga zaključuje plitva medeninasta kapa z zakovico, spodaj pa profiliran ročajni prstan. Ročajni locen je polkrožen in prehaja v odbojnega, katerega zadnji krak se rahlo splošči in zavije. Na ročajnem locnu in odbojniku je plitvo vtolčen rastlinski ornament. Ščitek je v obliki školjke. Rezilo je široko, ravno, enorezno, na koncu dvorezno in okrašeno z jedkanimi prizori. Na eni strani rezila so upodobljeni zajec, veper in pes, na drugi pa drevo, pastir, pes in nedefinirana žival.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, medenina, dolžina 600 mm, rezilo 465 mmMedeninast ročaj je ulit iz enega kosa in ima kljunasto oblikovano glavico z ...zakovico. Odbojna kraka sta kratka in zavita v nasprotnih smereh. Na odbojnem kraku je vtisnjen žig z inicialkama N C.Lit.: Marija Šercer, Mačevi, bodeži, noževi, Zagreb 1976, kat. št 338, str. 135.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, roževina, dolžina 550 mm, rezilo 420 mmRočaj ima oblogo iz jelenovega roga, v spodnjem delu pa ga opasuje ročajni prstan. ...Kratka odbojna kraka sta na konceh odebeljena in zavita v nasprotnih smereh. Odbojni ščitek ima obliko školjke. Na eni strani rezila je ime izdelovalca Küll, na drugi pa znak njegove delavnice – mrtvaška glava.Lit.: Dora Bošković, Hladno lovačko oružje, Zagreb 2000, str. 24.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- železo, les, roževina, medenina, usnje, dolžina 710 mm, rezilo 560 mm, nožnica 570 mmRočaj je iz jelenovega roga, kapa in prstan pa ...iz medenine z reliefno okrašenimi ornamenti. Odbojna kraka sta zavita v nasprotnih smereh in okrašena z akantom. Ščitek je v obliki školjke. Na rezilu je gravirano okrasje iz listnih vitic in vepra z mladiči. Nožnica je usnjena, z okovanim ustjem, na katerem je podolgovati gumb.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
