Porast fleksibilnih oblik zaposlitvenih razmerij je zaznati tudi v slovenskem novinarstvu. Te oblike so pogosto tudi prekarne, kar (lahko) ima negativne posledice za kakovost novinarskih vsebin in ...ogroža vlogo novičarskih medijev kot nadzornikov oblasti. Avtorji prispevka utemeljujemo tezo, da so za pravno neurejen prekarni položaj novinarjev, ki omogoča pritiske na novinarje in pomeni grožnjo svobodi izražanja, odgovorne državne oblasti. Analiza primerov iz sodne prakse Evrops-kega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča Republike Slovenije je potrdila, da morajo državne oblasti aktivno zagotavljati pogoje za delo svobodnih medijev. Če država v zakonodaji do-pusti prekarno delo novinarjev, krši svoje pozitivne obveznosti v zvezi z varstvom svobode izražanja, saj politiki in kapitalu omogoči, da novinarje postavlja v odvisen položaj. Analiza ključnih doku-mentov je pokazala, da so v Sloveniji po letu 2002 zlasti novinarske organizacije redno pozivale k ureditvi razmer. Državne oblasti so bile s problematiko prekarnega dela ter s predlogi sprememb in dopolnitev zakonodaje seznanjene oziroma pozvane k ukrepanju, vendar problema prekarnosti sistemsko še niso uredile.
Kampanje proti podizvajalstvu in lažnemu samozaposlovanju med novinarji so opozorile na širjenje oblik dela po pogodbah civilnega prava. Podizvajalstvo smo definirali kot posredno (tristransko) ...najemanje delovne sile (vključno s samozaposleno osebo, ki kot podjetnik najema sebe kot mezdnega delavca) in to obliko zgodovinsko in teoretsko proučili. Rezultati kažejo, prvič, da je bilo posredno najemanje delovne sile pomemben dejavnik pri organiziranju delovnih procesov v zgodovini kapitalizma in je vse bolj pomembno v sodobnosti. Drugič, delavci, ki so vključeni v »podizvajalstvo«, so ločeni ne samo od produkcijskih sredstev, temveč tudi od trga dela, saj imajo dostop do trga dela samo prek »pogodbenikov«. To naposled pomeni, da v kapitalističnem produkcijskem načinu ne obstaja trg dela, temveč obstaja trgovina z delovno silo. V članku zagovarjamo, da koncept »privatnih trgov dela« lahko zaobjame raznovrstnost prekarnih oblik dela med novinarji (kot tudi med drugimi skupinami) in da lahko odpre sodobni problem trgovine z delovno silo.
Posnetek s 3. okrogle mize, posvečene pomenu novinarjev in medijev med osamosvojitveno vojno. Na fotografiji so od leve proti desni: voditelj Stanislav Kocutar, Janez Ujčič in Smiljan Pušenjak.
Posnetek s 3. okrogle mize, posvečene pomenu novinarjev in medijev med osamosvojitveno vojno. Na fotografiji so od leve proti desni: Jože Jagodnik, Marjan Šrimpf in Majda Struc.
Posnetek s 3. okrogle mize, posvečene pomenu novinarjev in medijev med osamosvojitveno vojno. Na fotografiji sedijo od leve proti desni: Jože Jagodnik, Marjan Šrimpf, Majda Struc, voditelj Stanislav ...Kocutar, Janez Ujčič in Smiljan Pušenjak.
Po kapitulaciji Italije je Bela krajina postala osvobojeno ozemlje.5. maja 1944 je v Metliki, v takratnem Sokolskem domu (kasneje Partizanski dom, Dom Edvarda Kardelja in sedaj Kulturni dom Metlika) ...potekala novinarska konferenca, kjer je približno 100 partizanskih novinarjev, grafikov in tehnikov govorilo o nalogah v danih okoliščinah. Med sklepi konference je bila tudi pobuda za ustanovitev stanovskega društva. Pripravljalni odbor, ki je bil izbran na tej konferenci, je julija 1944 vsem pokrajinskim odborom OF ter vojaškim in civilnim propagandnim odsekom ter uredništvom poslal obvestilo o ustanovitvi društva, ki bo povezalo vse novinarje, ki delujejo v okviru OF.Posledica metliških dogovorov je bilo 22. oktobra v Črnomlju ustanovljeno Slovensko časnikarsko društvo.Vir:Društvo novinarjev Slovenije (2014) ’70. obletnica’. Dostopno na: https://novinar.com/6868 dostop 18. januar 2019
