Na pisateljevem nagrobniku piše: JOSIP JURČIČ, rojen na Muljavi blizu Krke 4. marcija 1844, umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta. Svojemu pisatelju in prvoboritelju postavil hvaležni narod slovenski. ...“Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen / kadar braniti je česti in pravde / narodu in jeziku svojemu!” (Tugomer V. 8)Spomenik je bil oblikovan v “starogrškem” slogu in po načrtu “pariškega arhitekta Le Blanca”. Iz sežanskega apnenca ga je izdelal ljubljanski kamnoseški mojster Vinko Čamernik. Stroški za nagrobnik in za železno ograjo so znašali 700 goldinarjev. Nagrobnik ima reliefni rastlinski okras ter posnema klasicistične nagrobnike, s svojo višino pa je kot javni spomenik. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997. O postavitvi Jurčičevega spomenika so pisale tudi Novice gospodarske, obertnijske in narodske, v rubriki Naši dopisi, 2. 11. 1881, št. 44, str. 355.)
Posmrtne ostanke Frana Maslja Podlimbarskega (1852 – 1917), slovenskega pisatelja in uslužbenca avstroogrske vojske, so 1922 po posredovanju šentpetrske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda ...prepeljali iz spodnjeavstrijskega kraja Pulkau v Ljubljano, kjer so ga položili v grobnico družine Furlan pri Sv. Križu. Ob 80-letnici pisateljevega rojstva Podlimbarski še vedno ni imel svojega groba. Maja 1939 je ljubljanska mestna občina dala na Navje prenesti njegove posmrtne ostanke in mu namenila sedanji spomenik, ki je bil narejen za neznanega pokojnika že v štiridesetih letih 19. stoletja: ustvaril ga je kamnosek Ignacij Toman. Nagrobnik je klasicistična plitva edikula (t. j. majhen tempelj, kapelica) s palmetnim okrasom, izdelana iz črnega lesnobrdskega apnenca, baze in kapiteli polstebrov ter velika napisna plošča pa so iz kararskega marmorja. V zatrepu je pozlačeno božje oko v trikotniku, obdano s sončnimi žarki, kar v krščanski simboliki obljublja odrešenje. Fran Maselj Podlimbarski je najbolj znan po romanu Gospodin Franjo iz leta 1913, ki je prinašal jugoslovansko politično idejo, zaradi česar je bilo delo zaplenjeno, piscu so odvzeli stotniški čin, premoženje Slovenske matice pa so zaplenili. (Povzeto po: M. Piškur, S. Žitko: Ljubljansko Navje. Ljubljana, 1997.)
