Fotografirano pred takratno osnovno šolo v Slivju. Slavkin stric Frane ima šopek, s prijatelji, so-ohcetarji, so se fotografirali pred takratno šolo. Oblačila v Brkinih (Brkini v Etnografskem muzeju ...Ljubljana) ob različnih priložnostih, praznovanjih, prikazuje podrobneje javnosti Brkinska folklora, pri kateri sodeluje tudi Slavka. Pri raziskovanju in oblikovanju oblačil je sodelovala etnologinja Marija Makarovič, izdelala pa jih je Ivanka Večko po brkinskem ljudskem izročilu. Čipke na ženskih bluzah je skvačkala Dragica Vatovec iz Brezovice (Občina Hrpelje Kozina). Pri ženskem kostumu je posebno krilo z modrcem, ki sega do gležnjev. Krila so različnih barv, od zelene, do modre, bordo, vijolične, rjave, sive. Na notranjem robu krila je 20 cm širok trak iz pisanega blaga. Rokavci imajo navaden odprt ali pa visok zaprt ovratnik, obrobljen s čipko, tako je z ročno narejeno čipko obrobljen rob rokavov. Spodnje krilo ima nad robom obvezno belo okrasno vezenino z gubami. Nekateri ženski kostumi imajo tudi kratke oprijete jope. Te so nagubane, nekatere imajo tudi okrasno čipko. Na glavah imajo ženske manjše bele rute z vezenino ali pa spleteno eno ali dve kitki, okrašeni z belimi trakci. Bele robce z obrobno čipko imajo nekatere ženske zataknjene za predpasnik. Predpasniki so pisani ali enobarvni. Hlače pri moškem kostumu so oblikovane na več načinov. Eden od načinov so hlače “na pršut”, v stegnih bolj široko krojene kot pri kolenih. Lahko so tudi “na ploh”, to so hlače brez zadrge, zapenjajo se z lesenimi gumbi. Telovniki so tudi različnih vrst, nekateri se zapenjajo počez z notranjimi zaponkami, nekateri imajo eno vrsto, drugi dve vrsti gumbov. Vsi telovniki so obrobljeni z barvnimi trakovi. Z enako barvo kot telovnik so obrobljene tudi hlače. Srajce so umazano bele barve z ovratnikom ali brez. Manjkati ne smejo črn klobuk z nižjim oglavjem in črni čevlji. Prvi krst je Brkinska folklora doživela s celovečerno igro Brkinska ohcet, kjer so tudi uradno predstavili brkinske noše. (Brkinske stezice)Tudi na temo ohceta, je Slavka zapisala pesem. OhcetZa ohcet so se pripravljali, tudi balo so že pripeljali, vaške fante na fantovsko povabiliin vsem rjave nagelne na prsa pripeli. S sladkarijami in vinom jih napili, manjkalo ni hrane, da so se naužili, to bilo je veselja, da so tudi norčije zbijaliin vsi veseli so se pozno domov vrnili. Vsi trudni od dela so komaj čakali, kdaj bo prišel dan, da se bojo odpravili, vsak je skrbel zase, kaj se bodo oblekli, če drugega ni bilo, so tudi staro mamo slekli. Vsa žlahta pri ženinu se je zbrala, jeli so, da bi si moči nabraliin na vozu se po nevesto odpravilis harmoniko, da so veselje delali. Pri nevesti so jim ženske ponujali, staro, z otrokom in lepo mlado, ki so jo izbrali, vsi veseli k proroki so jo odpeljaliin na svoj dom poročeno z vriskanjem pripeljali. Z muziko in plesom so dolgo v noč plesali, vriskali in peli, da bili so vsi veseli, dosti so pili in dobro jeliin takšnega ohceta še niso doživeli. zapisano 8.7.2002
Stric Stanko (1930-1980) je bil brat mojega očeta. Rodil se je leta 1930 v Sv. Vid, sedanji Šentvid pri Grobelnem. Očetu Rudlnu in mami Pepci Žmahar, se je rodil kot drugi otrok od štirihKljub ...vojnemu času in skromnemu življenju se je izučil za kovača. Kasneje je še opravil šolo za strojevodjo na YU železnici. Vozil je na relaciji Celje- Rogatec, takrat še parno lokomotivo.Leta 1955 se je poročil z Dragico (1934-2016),ki je bila prav iz Rogatca. Njeni starši so imeli priznano krojaštvo,kjer je Dragica vsa leta opravljala poklic šivilje.V zakonu so se jima rodili dve hčerki,moji sestrični.Kot otrok sem bila pri njih na počitnica in imam lepe spomine na čas otroštva.
Za »ohcet« mojega nonota in none, Alojza Bevčiča in Avguste Novak, so na domu mladega ženina iz »Vencetove hiše« združile moči same »fine pekarice,« kot se je reklo gospodinjam, ki jim je šla peka od ...rok. Ohcet je bil 2. februarja 1962, tik pred korizmom, časom med pepelnico in Veliko nočjo, ko se ne sme ženiti. Pecivo in druge dobrote so pripravljale (od leve) ženinova sestra Ivanka (poročena Krebelj), Pavla Vičič (rojena Gombač) iz Harij, Slava Bevčič- Lovrječkova in druga nonotova sestra Lucija (por. Gombač). To so bili še časi, ko se je še vse opravilo doma, od ohceti, rojstva do smrti. Slava Lovrjčkova je kaj rada priskočila na pomoč »po vasi«. Pavlina Vičič- Rupčova iz Harij, pa je bila znana »pekarica« daleč naokrog. Pekla je za veliko porok, pa tudi drugih priložnostih, kot denimo za sedmine, ki so jih tudi takrat še pripravljali na domu. S peko je preživljala svojo družino. Torta na fotografiji je verjetno njeno delo, privoščili pa so si jo le za poroko. Vse štiri gospodinje imajo »fine fjrtohe« brez naramnic pripete z bucko ali pa zašivane.Ženina je, po obilni pojedini seveda, po nevesto peljal Maričnik iz Kosez, ki je nudil svoje prevozniške usluge za razno razne priložnosti. Takrat tudi avtomobilov ni bilo kaj dosti.
