Tradicija izdelovanja cvetnonedeljskih butaric ali »potic je na Ljubnem ob Savinji tesno povezana s tukajšnjim načinom življenja. Kot takšne so lep dokaz, kako se v ljudski umetnosti prelivata ...estetika in funkcionalnost. Podobe, figure, motivi potic predstavljajo orodje ter predmete s kmetij, predmete za osebno rabo, duhovite prizore iz vsakdanjega ali motive iz verskega življenja. Potice so po pravilu izdelane povsem ročno; od nekdaj namreč velja, da so prave potice samo tiste, ki so narejene doma. Materiali so v celoti naravni in izbrani letnemu času primerno. Sveže zelenje, šibje, lubje in plodovi, ki jih lahko najdemo na Ljubnem v pomladnem času.Sodobni trendi vplivajo tudi na drugo raven in sicer motiviko potic. Vendar pa ne gre v tem primeru za nikakršni populizem in komercializacijo. Potice so ustvarjalsko preveč individualni produkt za kaj takega. Gre le za prepletanje sodobnega in tradicionalnega načina življenja. Največjo vlogo tukaj igra predvsem ljudska ustvarjalnost in želja po nečem drugem, boljšem, lepšem in predvsem drugačnem.Prav ta misel je gnala tudi Jožeta Poličnika, ki je konec 19. stoletja izdelal prvo figuralno potico. Tisti čas je bilo namreč v navadi, da so fantje med sabo tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k »žegnu« prinesel največjo in najtežjo potico. Ker pa je bil Jože šibek in slaboten fant, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki. Zato se je odločil, da bo, če že ne more narediti največje in najtežje, naredil pa najlepšo potico. Vzel je motiv iz vsakdanjega življenja in − namesto običajnega snopa − je na cvetno nedeljo k maši prenesel potico v obliko tesarske krušne. Miselnost je ostala, motivika pa se spreminja iz leto v leto, kot se spreminja tudi način življenja Ljubencev.Na fotografiji: avtor izdelovanja figuralnih butarc Jože Poličnik- Juvanički (peti z leve); ok. 1912. Lastnik fotografije Jože Hudej.Vir: Ljubenske potice : cvetnonedeljske butarce : katalog k razstavi, od 25. 3. do 13. 4. 2009 v Muzeju novejše zgodovine Celje, 2009, str. 8-9Prispevek: Sebastjan Weber (Muzej novejše zgodovine Celje)
Der Jalkut Schimoni ist ein Sammelwerk rabbinischer Auslegungen zur gesamten Hebraischen Bibel. Unerforscht ist, nach welchen Kriterien die Auslegungen ausgewahlt wurden und ob das Werk als ...umfassendes Nachschlagewerk fur exegetische Fragen, zur Verbindung von Bibelauslegung in Talmud und Midrasch oder zur Reform der rabbinischen Auslegungstradition konzipiert wurde. Die Ubersetzung des Werkes ist ein erster Schritt, diese Fragen zu beantworten.
Die Reihe Jüdische Bibelauslegung im Mittelalter ist Beiträgen zur Auslegung der Hebräischen Bibel in nachtalmudischer Zeit gewidmet, in der anonyme Kommentare zur Hebräischen Bibel mit Rückgriff auf ...Talmud und Midrasch entstehen sowie Bibelkommentare namentlich bekannter rabbinischer Gelehrter, die als Autoren ihrer Werke greifbar sind.
Die Studie widmet sich den Elegien und hymnischen Entwürfen des Homburger Foliohefts, der zentralen Sammelhandschrift Friedrich Hölderlins; sie untersucht in differenzierten Lektüren das ...Spannungsverhältnis zwischen den reinschriftlichen Grund- oder Entwurfsschichten sowie ihren zahlreichen Überarbeitungen.
Drei reinschriftliche Elegien, „Heimkunft“, „Brot und Wein“ und „Stuttgart“, eröffnen das Homburger Folioheft. Hierauf folgen drei hymnische Entwürfe: „Der Einzige“, „Patmos“ und „Die Titanen“. Die Handschrift weist auf Hölderlins Arbeitsweise: Formvollendete Elegien werden fortgeschrieben, hymnische Entwürfe werden schrittweise erarbeitet. Ob Hölderlin einer elegischen Triade eine hymnische folgen lassen wollte? In Form eines Kommentars werden Hölderlins Elegien und hymnische Entwürfe in einem größeren Kontext zueinander lesbar und weiten den Blick über bisherige Einzelstudien hinaus: „So komm! daß wir das Offene schauen“.
