Prispevek predstavlja predloge in predložne zveze, ki v slovenščini lahko uvajajo različna vzročna razmerja; dodana je še kontrastivna obravnava vzročne predložne rabe v ruščini in deloma tudi v ...štokavščini. Predstavljena so merila, po katerih lahko opredelimo različne podvrste vzročnega razmerja. Hkrati je opozorjeno na propozicijsko in medpropozicijsko vrednost določenih predlogov in predložnih zvez.
Čeprav je iz korpusa Gigafida 2.0 razvidno, da dvoji predlogi niso pretirano redki, jih dva pomembna jezikovna priročnika za slovenščino, Pravipis ter Jezikovna svetovalnica, uporabnikom in ...uporabnicam jezika odsvetujeta. V príspevku je raba dvojih predlogov analizirana z vidika skladnje predložnih zvez in semantike (dimenzionalnosti) predlogov, na podlagi analize pa je sledeč sodobnim teorijam normativnosti (gl. Mäkilähde idr. 2019) opravljena še raziskava sprejemljivosti dvojih predlogov na 104 respondentih. Izkaže se, da kljub porastu v njihovi pogostnosti raba dvojih predlogov ni bila v celoti normotvorna, obstajajo pa pomembne razlike pri sprejemljivosti njihove rabe tako glede na skladnjo kot tudi semantiko.
Za razvijanje analize gramatikalizacije prostorskih cleni se bomo osredinili le na prvo ravnino, tj. leksikalno ravnino. Kot ze ime predvideva, igrajo na tej ravnino pomembno vlogo leksikalne besedne ...zveze; najpomembnejsa je vsekakor glagolska zveza (GZ), ki vzpostavi udelezenska razmerja (vrsilec, prizadeto, prejemnik itd.) in zadosti slovarsko definirani glagolski (slovnicni) vezljivosti. Ce ponazorimo. Na ravni glagolske zveze ima dvovezljivi glagol brcati v zgledu Marko brca zogo strukturo (la). Samostalniski zvezi (SZ) Marko je na mestu dolocila GZ pripisana zunanja udelezenska vloga vrsile SZ zoga na mestu dopolnila pa notranja udelezenska vloga prizadeto. Neslovnicnost primera *Janez brca zogo dvoriscu pokaze, da je glagol brcati laliko rabljen samo dvovezljivo, torej ko sta vlogi vrsile in prizadeto podeljeni, glagol ne more vec pripisati dodatne udelezenske vloge. Ce zelimo vpeljati prislovnodolocilno udelezensko vlogo kraj, potem moramo v strukturo vpeljati tudi novega pripisovalca udelezenske vloge (prim. Haegeman 1991: 51-52). V nasem primeru to vlogo prevzema predlog na. Ce si podrobneje ogledamo strukturo (lb), laliko opazimo veliko podobnost med glagolom (G) in predlogom (P): oba elementa sta jedri besednih zvez (GZ in PZ), oba sta v enakem strukturalnem razmerju s samostalniskima zvezama (tj. razmerje jedro-dopolnilo), oba v tem razmerju pripiseta eno udelezensko vlogo (prizadeto, kraj) in oba pripiseta sklon (tozilnik, mestnik). Pri vzporednih angleskih primerih (5) in (6) laliko opazimo, da se izprislovni morfemi7 pojavljajo samo v prostomorfemski obliki8 (prim. Dwight Bolinger 1971, Bruce Fraser 1976, Jackendoff 2002, Elenbaas 2007) in vplivajo na vidsko spremembo. Na tem mestu velja poudariti, da anglescina ne sodi medjezike, pri katerihje razlocek med dovrsnostjo in nedovrsnostjo oznacen direktno z osnovno in izpeljano glagolsko obliko kot pri slovenscini, temvec vidskost dolocimo na podlagi interpretacije sintagme. Tako je glagolsko dejanje z glagolom run v (i) he ran every morning nedovrsno, v (ii) he ran up dovrsno in v (ii) He was running up nedovrsno. Ce v slovenscini izpredlozna predponska obrazila vedno tvorijo samo dovrsnike (Toporisic 1982: 348, vidovic Muha 2011: 72), je v anglescini (Bolinger 1971, Elenbaas 1994) z izprislovnimi morfemi mozna tvorba tako dovrsnih glagolov, najpogosteje z up, off, in, out (6a'-c'), kot nedovrsnih glagolov z on, away, around (6d'). Znotraj vidskosti se pri obeli jezikih izpredlozni/izprislovni morfemi laliko rabijo za izrazanje faznosti v smislu zacetnosti in koncnosti9 (npr. slo. zacingljati, zmasakrirati in ang. start up in trigger off). Dovrsno st tvorjenega glagola se kaze tudi v spremenjeni glagolski prehodnosti: dovrsnost glagolskega dejanja pogosto zahteva, da je dejanje tudi zamejeno z neprvimi udelezenci tj. z desnopredmetno vezljivostjo (pisati ~ napisati kaj; barvati ~ pobarvati kaj) in ne vec s prosto okoliscinsko PZ, kot je to znacilno za izhodiscno stopnjo gramatikalizacije (prim. 2.1). V anglescini, kjer je vidskost odvisna od interpretacije tne ima prehodnosti posebno tezo, saj na interpretacijo vpliva prisotnost oz. odsotnost desnopredmetne vezljivosti ter (ne)dolocnost in (ne)omejenost samega 6 predmeta. Primerjajmo nedovrsno interpretacijo glagolskih dejanj Peter Svenonius ate in Peter ate apples ter dovrsnost dejanj Peter ate an/the apple in Peter ate up the apples. Da clenica up omogoca le dovrsno interpretacijo, dokazemo z neslovnicnostjo primera *Peter ate up apples: dovrsno glagolsko dejanje se ne more vezati z neomejeno oz. nedolocno SZ na mestu predmeta. Koncni rezultat gramatikalizacijskega procesa so glagolske tvorjenke, pri katerih je izhodisena prostorska clenica v celoti izpraznjena prostorskega pomena in ima tako poudarjeno besedotvomo vlogo. Na tej stopnji so v slovenscini izpredlozni morfemi rabljeni kot predponska obrazila (7a-b) ali kot prosti morfemi (7c). Predponski morfemi ohranjajo tudi slovnicnokategorialno vlogo dovrsnosti (Janez Dular 1983, Toporisic 1982, Vidovic-Muha 1993). V anglescini je ponovno mogoca le prostomorfemska tj. desna glagolska modifikaeija (5a'-c'). Razlicna slovnicnokategorialna osnova izpeljanih glagolskih morfemov v obeli jezikih (tj. izpredlozni ah izprislovni (2.1)), vpliva tudi na prehodnost prostomorfemsko modificiranega glagola.10 V slovenscini so obravnavani prosti morfemi v celoti samo izpredlozni, zato je glagolska prehodnost zahtevana (7a'-c'); v anglescini pa so poleg izpredloznih (7a'), prosti morfemi laliko tudi izprislovni. V teh primerih je tvorjen glagol laliko prehodni (7b') ali neprehodni (7c). Pri prehodnih tvorjenih glagolih tega tipa ima desnovezljivi predmet tipicno vlogo udelezenca in ne mo remo vec govoriti o okoliscinskih razmerjih. Ta kriterij se v angleskem jezikoslovju (Randolph Quirk 1999: 1156) standardno uporablja za locevanje med prosto sintagmo GZ inPZ na eni strani ter GZ, katere jedro je tvorjen glagol s prostim morfemom, na dmgi (8). V primerih (9a, b) gre pri obeli jezikih za kombinacijo GZ in PZ, ki ima prislovnodolocilno vlogo. V (9a', b') se vedno laliko zaznamo (abstraktni) krajevni pomen gramatikaliziranega predloga, vendar opazimo metonimicni prenos, tako glagol ne opisuje dejanja, ki je s PZ umescen v doloceno okoliscinsko razmeije, temvec je glagolska tvorjenka desnopredmetno vezljiva. V anglescini je desnopredmetna vezljivost laliko dokazljiva s t. i. predloznim trpnikom {prepositional passive): ceje trpna pretvorba povedi (9b) s strukturo GZ + PZ slovnicno nesprejemljiva {*The station was arrived at), je trpna pretvorba povedi (9b') z desnovezljivim tvorjenim glagolom v celoti sprejemljiva {The conclusion was arrived at). V slovenscini ne moremo uporabiti trpne pretvorbe, vendar Zele (2010) nazomo pokaze, da na prislovnodolocilno oz. predmetno vezljivost glagola vpliva njegov leksikalni pomen: pri glagolih z bolj splosnim pomenom prihaja do prislovnodolocilne vezljivosti, medtem ko pri glagolih s konkretnim/specificnim pomenom opazimo predmetno vezljivost.11 Enako laliko opazimo tudi v anglescini: polisemicni glagol arrive v (9b) ima manj specificen pomen kot v (9b'). Laliko zakljucimo, da sta slovenski in angleski glagol pomensko bolj splosna v (9a,b) kot pa v (9a',b').
