Prispevek se loteva aktualnega in problemskega vprašanja opredelitve povedkovnika in opozarja na različne tipe biti-stavkov. Je poskus analize in sopostavitve stavkov z zloženim povedkom, ki v ...slovenščini in ruščini označujejo trenutno in aktualno stanje.
Vse kaze, da se glede »vra'zeni« Sandor Terplan naslanja na madzarsko predlogo vrsti- ce tega psalma: »mert igen megnyomorodtunk«, tj. ker smo postali duhovno zelo bedni«. V. Novak navaja Terplana v ...zvezi z besedo »vra'zeni«; glagol »vraziti«, tj. raniti«,3 torej smo postali duhovno »ranjeni«, »nevolni«, bedni, revni. Zanimiv je Terplanov izraz: »ftisaj«, ki ne ustreza nemski predlogi »vergibt uns«, ampak prej madzarski predlogi: »légy kegyelmes« = »bodi milostljiv«; prim. lat.« propitius esto«. Terplan pa pravi, naj se Gospod spomni svoje »?rede«. Tu se Terplan nasloni na latinski prevod: »con-greg-atio«. V tej besedi se na sredini skriva izraz »grex, gre- gis«, ki pomeni »?reda«. Küzmi? navaja besedo »örocsíno«, tj. »dedis?ina« ,5 ter- plan pa kar ohrani madzarski izraz za dedis?ino: »örok«. Madzarska oblika »örök« je starinski izraz za »örökség« (dedis?ina).6 Tu je treba pritrditi Marku Jesensku: »Vpliv madzarskega besedja v prekmurskem jeziku je opazen, vendar pa se Küzmi? (Mi- klos, op. J. S.) v svoji zbirki besed ni zapisal nobene tujke ali nepodoma?ene besede, ampak je madzarske besede glasovno, pisno, pravopisno, naglasno in oblikoslovno prilagajal.« (jeSensek 2013: 215) (Terplan 1848: 15): »Odpüszti mi i te szkrivne grêhe, obari szlugo tvojega i od ti zviseni.« Terplan sledi tu Lutrovemu prevodu: »Verzeihe mir die verborge- nen Fehle, bewahre auch deinen Knecht vor den Stolzen.« Küzmi? pa prevaja po Vulgati: »ab alienis«, se pravi »od lücke hüdoube«, to je »od tuje hudobije«. »Lücki« je pridevnik in tudi samostalnik, se pravi »tuj« in »tuji«.7 Namesto »Z-krivicze moje mlado?zti, i nevejdno?zti«, ima Terplan (Terplan1848: 19): »Z grêhov mladoszti moje, i presztoplenya mojega«. Terplan tu sledi Lutrovemu prevodu: »Wehe mir, dass ich ein Fremdling bin unter Mesech; ich muss wohnen unter den Hütten Kedars. Es wird meiner Seele lang, zu wohnen bei denen...« V psalmih Vulgate, po kateri je Küzmi? prevajal, ni imena Mesech (Mesech je kraj v Mali Aziji; Kedar je nomadsko pleme iz Arabije. Zdi se nam ?udno, da Küzmi? ni v duhu Vulgate izraza »incolatus« prevedel kot »tühín- stvo«, »zalárstvo« je sicer po smislu isto kot »tühinstvo«; »zalárstvo« je po V. No- vaku »ko?arstvo, kajzarstvo«8; madzarska beseda pa pove se ve?: »zsellér« je tla?an, ki nima ne zemljis?a ne svoje ko?e,9 in je potemtakem »tühénec«, se pravi »tujec«10 na zemlji.
World literature is always “glocalized.” Every national literature, every region, migration, and multicultural space has fashioned its own version of world literature. Consequently, many world ...literatures simultaneously exist within the single and unequal global literary system, “Slovenian” world literature being one of them. Based on Casanova’s and Moretti’s theories of the world literary system/space and, using a transdisciplinary approach, the collective volume explores the relationships between the world literary system and small or peripheral literary fields: the Slovenian, Estonian, Croatian, Luxembourgish, and Georgian. The authors of chapters are: César Domínguez, Bala Venkat Mani, Jernej Habjan, Katarina Molk, Jola Škulj, Morana Čale, Jüri Talvet, Jeanne Glesener, Liina Lukas, Irma Ratiani, Alen Širca, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Darko Dolinar, Marko Juvan, Marijan Dović, Alenka Koron, Andraž Jež, and Jožica Jožef Beg.
The book (‘The Cyclorama of the Slavic Word (A Test of Renaissance Humanism through a Cross-Section of the Complete Works of Primož Trubar and Maximus the Greek)’) presents a detailed cultural and ...historical analysis of the problems associated with the attempts to link Western and Eastern Christianity since the first century of Christianization onward, with special attention being paid to the importance of the Slavic presence in European history, including questions regarding the role of individual contributions (biographical and historical overviews) to the spiritual history of the Christian East and West. This book uses juxtaposition to present the work, creativity and views of two key figures in Slovenia and Russia, Primož Trubar and Maximus the Greek (St. Maxim the Greek). The said Slavic authors, who also wrote in Latin, German and Greek, but consciously chose Slavic for very specific reasons (Primož Trubar used it as his mother language and Maximus the Greek as a language of salvation), are studied on the basis of primary archival sources, with special regard to manuscripts (of Maximus the Greek) and to early printing (of Primož Trubar) in the sixteenth century. In addition, Neža Zajc also critically analyzes the Renaissance period and presents the option of viewing it from a different perspective: the hypotheses to date that were based on secondary literature have proven to be insufficiently explanatory or proved unsatisfactory.
PDF
