Prispevek kot drugi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1576 do 1603. Temu je ...dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z informacijo o njihovi digitalni dostopnosti.
Prispevek kot prvi v vrsti dveh prinaša pregled že znanih in nedavno na novo evidentiranih nahajališč posameznih del slovenskih protestantskih piscev iz časovnega obdobja od 1550 do 1575. Temu je ...dodan povzemalni pregled faksimilov, reprintov in drugih izdaj teh del skupaj z informacijo o njihovi digitalni dostopnosti. Temeljni namen prispevka je vzpodbuditi nadaljnje evidentiranje izvodov že znanih del, morda pa tudi odkritje kakega od treh zaenkrat izgubljenih del slovenskih protestantskih piscev.
This article uses three databases to describe quantitative features of works by sixteenth-century Slovenian Protestant writers that may have a major impact on studies of sixteenth-century standard ...Slovenian: the number of characters in an individual book, the number of different words (potential headwords) in an individual book, and the number of new words a book introduces. A comparison of the ratios between these data provides an objective perspective on the formation of sixteenth-century standard Slovenian, drawing attention to facts that have to date been insufficiently observed.
Mit dem vorliegenden Band wird die Herausgabe älterer slawischer Texte, die im Curriculum des Studiums der Slawischen Philologie eine Rolle spielen können, fortgesetzt (vgl. zuletzt die Nr. 3 der ...Materialien zum Curriculum der west - und südslawischen Linguistik, Band 25 dieser Reihe). Die Auswahl der Texte wurde anhand der Textzusammenstellung Reformacijsko slovstvo. Izbrano delo (eds. J. Pogačnik,...), Ljubljana 1976 getroffen. Mit einem Nachwort von Jože Pogačnik.
r Die vorliegende Untersuchung ist dem thematischen Rahmen Raum-Zeit in der Theorie der Relativitat gegenuber Raum und Zeit in der klassischen Naturphilosophie (space-time in the theory of relativity ...versus space and time in the classical natural philosophy) gewidmet. Auf den ersten Blick unterscheiden sich die drei Protagonisten Šop, Trubar und Montaigne – die anhand ihrer Autobiografien oder Bibliografien komparativ untersucht werden – sehr voneinander, da sie jeweils den kroatischen, slowenischen und franzosischen ethno-genetischen und teilweise auch distanzierten zeitlichen Ursprungen verpflichtet sind. Die Abhandlung konzentriert sich auf bestimmte Ereignisse, die ihr Schaffen kennzeichnet, aus dem die Relativitat von Lebenszeit und Lebensraum hervorgeht. Die gemeinsamen Zuge dieser Kunstler des geschriebenen und gesprochenen Wortes als Fruchte einer weltgestaltenden Lebensphilosophie werden auf eine Weise beleuchtet, die ihre gemeinsame Bezeichnung als „Zeitreisende” rechtfertigt. Somit wird auch dieser Terminus technicus prazisiert. Es wird dargestellt, wie die Denker mit ihrem Sein und ihrer Kreativitat den Rahmen von Konventionen und Kausalitaten sprengten, die zu den zeit-raumlichen, spatio-temporalen Dimensionen und Bedingungen ihrer jeweiligen Epochen gehorten. Die bewussten und unbewussten biblischen Ausgangspunkte ihres Verhaltens und ihrer kosmischen Botschaft sind dabei von wesentlicher Bedeutung.
U prvom dijelu referata svraća se pozornost na izvorni naziv jezika (lingvonim) kojim su tiskane hrvatske knjige u Ungnadovoj tiskari, u doba reformacije, u Urachu (1561. — 1564.). Iz naslova ...tiskanih knjiga jasno se razabire, jer je naziv jezika izričito naveden, da je to hrvatski jazik/jezik. Autor time pokazuje da nisu u pravu oni autori koji u člancima i knjigama čitatelju podastiru svoj izmišljeni naziv jezika kojim su navodno knjige tiskane. Naime za njih (autore) to je ,,srpskohrvatski“/,,serbokroatisch“. Taj i takav jezik u hrvatskim knjigama tiskanim u Urachu u 16. stoljeću nije uopće postojao pa nije opravdano njima ga pripisivati u 20., a još manje u 21. stoljeću.
U drugom dijelu referata autor se, ukratko, osvrće i na naziv Ungnadove tiskare u kojoj su od 1561. do 1564. tiskane hrvatske knjige u Urachu. Ungnad je to svoje tiskarsko poduzeće nazvao Windische, Chrobatische and Cirulishe Trukherey slovcnska, hrvatska/glagoljična i ćirilična tiskara. U sekundarnoj literaturi od 18. do 21. stoljeća upotrcbljava sc nekoliko naziva: Hrvatska tiskara u Urachu, Ungnadova tiskara; Biblijski zavod; Južnoslavenski biblijski zavod itd. Budući da jc Ungnad bio vlasnik i blagajnik tiskare, onda je primjereno nazvati ju Ungnadova tiskara. Autor, uz ostalo, primjećuje da naziv Biblijski zavod u Uracbu upotrebljavaju, uglavnom, oni autori u svojim člancima ili knjigama koji su članovi neke od reformacijskih denominacija, a drugi koji to nisu rabe naziv Hrvatska protestantska tiskara ili Ungnadova tiskara u Urachu. Prvi preferiraju takav naziv, vjerojatno, zbog toga što je Ungnadova tiskara ipak tiskala biblijske tekstove, a u planu je bila i čitava Biblija — Stari i Novi Testament, no tiskan je samo Novi Testament i evanđelja u Postilama. Nema dosad nigdje pisanoga traga da je osnovan Biblijski zavod (Bibclanstalt) u Urachu s tim nazivom.
Da bi se vidjelo što je sve prethodilo prevođenju i tiskanju prvoga hrvatskoga glagolj-
skoga Novoga testamenta (1562./63.), valja se još jednom prisjetiti mnogih okolnosti
koje su tome pogodovale. ...Stoga će u ovome pogovoru biti riječi upravo o povijesnom i
kulturološkom okviru mnogih silnica koje su pokretale, bilo pojedinca, bilo više njih
– kao tim – koji su, nošeni entuzijazmom i uvjerenjem da hrvatskome, i drugim južno-
slavenskim narodina, donose Bibliju na njihovom razumljivom jeziku. Svojim pothva-
tom su polučili vidljivi plod hrvatskoga prevoditeljstva, objavivši najopširnije tiskano
djelo – prvi hrvatski cjeloviti prijevod Novoga zavjeta u Urachu/Tübingenu.
The article represents two Glagolitic editions stored in St. St. Cyril and Methodius National Library's collection of rare Croatian books. First of them is a new found copy of Tabla za ...dicu/Abecedarium - printed in Tubingen (Urach) in 1561 by Primoz Trubar. Actually it is the 14th copy of the book known until now, preserved completely and bound. The second is a copy of Breviarium Romanum from the year 1688, the last known Glagolitic printed book. In this paper the history of the Glagolitic books printed in the 16th and 17th century is described. Some pedagogical and theological aspects have been commented to represent both books as a part of the European cultural process and heritage and to clarify their place and role for the literary and cultural life of South Slavs (in particular Bulgarians).
PDF
