Nanda Guček: Knapa pa že ne – pesem(vir: Tine Lenarčič (ur.) (1983): Slovenske rudarske pesmi, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, Trbovlje)Nanda Guček (1936- ) se je po končanem osnovnem šolanju ...vpisala na učiteljišče v Celju ter diplomirala leta 1956. Leta 1974 je uspešno zaključila študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Službovala je kot učiteljica v Beltincih, nato pa vse do upokojitve na Osnovni šoli Ivana Cankarja v Trbovljah. Od leta 1978 do 1986 je bila tudi vodja Pedagoške enote Ivana Cankarja. Med šolanjem in službovanjem se je usposobila za vodenje pevskih zborov in pridobila osnovno znanje za režijo. Že zelo zgodaj je postala zborovodkinja otroških pevskih zborov – vodila jih je ves čas službovanja. Sedaj vodi Ženski pevski zbor pri Društvu upokojencev Trbovlje. Leta 1965 je ustanovila Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Ves čas je bila režiserka in mentorica. Premierno so uprizorili preko 120 predstav: otroških, mladinskih in za starejše občinstvo. Prejeli so vrsto priznanj – Zlato Linhartovo značko kar trikrat.
Slovenske rudarske pesmi je knjiga, v kateri je Tine Lenarčič zbral pete in pripovedne pesmi s celotnega območja Slovenije. Knjiga je bila izdana leta 1983, izdala in založila pa jo je Zveza ...kulturnih organizacij Trbovlje.Naslovnico je oblikoval Janez Bizjak.
Matija Lipužič: Trbovlje – pesem(vir: Tine Lenarčič (ur.) (1983): Slovenske rudarske pesmi, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, Trbovlje)Matija Lipužič (1888-1965) je bil rojen v Idriji, a je kot ...obratovodja, rudarski inšpektor in kasneje tudi kot direktor služboval v rudnikih po Sloveniji, tudi v Trbovljah. Diplomirani inženir rudarstva je bil zaposlen tudi kot profesor na Rudarski šoli v Celju in bil strokovni sodelavec SAZU-ja pri tehničnem slovarju.
Ludvik Mrzel: Pesem rudarjev(vir: Tine Lenarčič (ur.) (1983): Slovenske rudarske pesmi, Zveza kulturnih organizacij Trbovlje, Trbovlje)Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu. ...Bil je pripovednik, pesnik, esejist, gledališki in literarni kritik, dramatik in prevajalec. Bil je glasni kritik takratnih socialno-družbenih razmer in je med drugim sodeloval v eni od rudarskih stavk v Trbovljah, zaradi česar so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je kasneje vendarle končal. Študiral je filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča in vršilec dolžnosti direktorja Mariborske Drame. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže in poročila o kulturnem življenju Slovencev v Ameriki. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice ter dela Knuta Hamsuna in Karla Maya. Njegovo najbolj znano delo so pravljice, kot jih je sam imenoval, zbrane v knjigi z naslovom Bog v Trbovljah. Umrl je leta 1971.
