Članek prinaša rezultate raziskave, izvedene med predstavniki zvez kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Na osnovi polstrukturiranih intervjujev smo ugotavljali, kako sogovorniki ...ocenjujejo položaj svojih skupnosti v šolstvu in kaj od njega pričakujejo. Rezultati so interpretirani s perspektive multikulturnih politik, ki se v Sloveniji oblikujejo glede na različne pravne statuse narodnih skupin in skupnosti. Rezultati kažejo na odsotnost jasne politike izobraževanja za učence pripadnike narodov nekdanje SFRJ, do česar se sogovorniki kritično opredelijo.
Članek temelji na raziskavi, ki so jo avtorji opravili leta 2021. V središče postavlja izkušnje otrok in staršev beguncev z vključevanjem v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Sogovorniki iz ...dvanajstih družin so spregovorili o pozitivnih in negativnih vidikih vključevanja v vzgojno-izobraževalni sistem. Med njimi so prevladovale težave z učenjem jezika, učne težave, diskriminacija. Proces vključevanja, ki v zakonih in strategijah deluje kot enoznačen »postopek« prilagajanja otrok na nove jezikovne, kulturne, izobraževalne in institucionalne razmere, v raziskavi predstavljamo iz perspektive »subjektov vključevanja«. Ti proces doživljajo kot dolgotrajen, niansiran in težaven.
Članek govori o podpori priseljencem in njihovih potrebah pri učenju jezika za potrebe dela z vidika delovne organizacije. Ta podpora ni pomembna samo za uspešno opravljanje delovnih nalog, temveč ...tudi za uspešno socialno vključenost priseljencev v delovno in družbeno okolje. V raziskavi je bil uporabljen kombiniran kvantitativno-kvalitativni raziskovalni pristop. Avtorje je zanimalo, na kakšen način organizirati jezikovno izobraževanje na delovnem mestu za tujce ter s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo slovenske organizacije, ki zaposlujejo tujce. Na podlagi opravljene raziskave so razvili priporočila za prakso za organizacije, ki zaposlujejo tujce.
Članek obravnava jezikovno realnost slovenskih državljanov v Avstriji, ki s prenosom svojega prebivališča ali delovnega mesta zaradi nemščine, njenih različic in drugih jezikov, ki se tam govorijo, ...vstopijo v jezikovno heterogen družbeni prostor. Namen raziskave je bil na eni strani ugotoviti, katere jezike in jezikovne zvrsti slovenski uporabljajo državljani v svojem (delovnem) vsakdanjiku v Avstriji, na drugi strani pa, ali med priseljenci in čezmejnimi delavci obstajajo statistično značilne razlike. Raziskava ponuja prvi sociolingvistični vpogled v še precej neraziskano temo.
Prenovljena osnovno- in srednješolska zakonodaja predvideva intenzivni začetni tečaj slovenščine ter individualno spremljanje napredka vključevanja. Na voljo je vedno več didaktičnega gradiva za ...različno starostno stopnjo otrok, a izzivi ostajajo. Še več jih je pri izvajanju medkulturnega dialoga v okviru pouka. Učni načrti in učna gradiva bi morali odsevati družbeno raznolikost, a so priseljenke in priseljenci, pripadnice in pripadniki manjšin v njih največkrat nevidni ali prikazani pristransko. To je treba spremeniti in tudi njim samim omogočiti, da se predstavijo ter spregovorijo o izzivih vključevanja, o sestavljeni identiteti in o svoji vlogi v družbi.
Avtorica v članku najprej predstavi rezultate mednarodnih primerjalnih raziskav (OECD 2015), ki kažejo, da so učni dosežki otrok priseljencev pomembno nižji od učnih dosežkov njihovih vrstnikov brez ...izkušnje preseljevanja. Na podlagi rezultatov ugotavlja, da je z namenom vzpostavljanja socialno kohezivne in inkluzivne družbe zagotavljanje kakovostnega pedagoškega procesa za otroke priseljencev velik pedagoški izziv. Z raziskavo v slovenskih osnovnih šolah, v katero je vključila 40 osnovnošolskih učencev s priseljensko izkušnjo, je z namenom, da bi se njihova stališča upoštevala pri oblikovanju predloga programa dela v slovenskih šolah in vrtcih, želela spoznati, kaj oni razumejo pod pojmom dobra šola.
Prispevek se osredotoča na kompleksnost selitvene dinamike v Republiki Sloveniji/ Jugoslaviji takoj po drugi svetovni vojni, točneje, od medvojnih razmer in konca vojne do liberalizacije ...jugoslovanske politike na področju mednarodnih selitev, povezane z Zakonom o amnestiji (1962) in s Sporazumom med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o reguliranju zaposlovanja jugoslovanskih delavcev v Avstriji (1963). Temeljni namen prispevka je pregledno strniti in strukturirati prevladujoče selitvene prakse v Sloveniji v izbranem obdobju, z dodatnimi poudarki na mednarodnih političnih dejavnikih, ki so pomembno vplivali na obravnavano selitveno dinamiko.
Članek Fonetične in ortografske interference pri govorjeni romunščini v Španiji prikaže z dvojne (fonetične in ortografske) perspektive nekaj pojavov, ki so nastali pri romunsko španskih stikih. ...Namen raziskave fonetičnega in ortografskega vpliva španščine na romunščino je identifikacija lingvističnih posledic, ki bi jih množično priseljevanje Romunov v Španijo lahko imelo.Pri analizi romunskega jezika priseljencev v romunskih skupnostih iz Španije smo zaznali dva načina fonetičnega prilagajanja: prilagajanje španskih izposojenk romunskemu fonetičnemu sistemu in prilagajanje romunskih besed španskemu fonetičnemu sistemu. Z vzporednim preučevanjem zvočnih in pisanih zapisov enajstih romunskih študentov v Španiji, v Castellón de la Plana, smo ugotovili, da se španske izposojenke fonetično prilagodijo romunskemu jeziku, pri pisavi pa te prilagoditve ne zaznamo.
PDF
