Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra ...prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP.
Članek želi na primeru prostora občine Medvode oceniti uspešnost planskega sistema, ki je bil vzpostavljen leta 1984 in ki se izteka šele v današnjem času. Članek primerja načrtovano stanje v ...prostoru občine glede na dolgoročni in družbeni plan iz leta 1986 z dejanskim stanjem ob sprejetju novega Zakona o urejanju prostora leta 2003. Analiza razlogov za nizko stopnjo izvedenosti plana kaže, da razlogi niso le v neupoštevanju predpisov, ampak tudi v samem sistemu prostorskih predpisov.
Prostorsko planiranje velja od nekdaj za kalkulirano tveganje, vendar so razmere v Srbiji kritične na vseh nivojih, od nacionalnega do lokalnega zaradi odsotnosti regionalnega nivoja. Večina ...planerskih ustanov vztraja na tradicionalnem, togem sistemu načrtovanja, v katerem ni prostora za različne interese in zamisli. Prispevek obravnava temeljne družbene in ekonomske okvire, znotraj katerih poteka planiranje v Srbiji v zadnjih letih. Poziva tudi k potrebnim spremembam za povečanje učinkovitosti sistema prostorskega planiranja.
Institucionalni pristop v ekonomski geografiji poudarja vlogo institucij pri razvoju gospodarstva in lociranju podjetij. Med institucionalne dejavnike se uvršča tudi formalno planiranje, saj vsebuje ...sistem pravil, zakonov in norm. V članku je s pomočjo analize literature in razvojnih dokumentov ter študije primera predstavljena vloga planiranja pri lociranju proizvodnih dejavnosti v Sloveniji po letu 1990.
Ker je izobraževanje ključni element za doseganje ciljev trajnostnega (prostorskega) razvoja in za aktivno participacijo v planerskem procesu, je potrebno te vsebine vključiti v formalni ...izobraževalni sistem. V članku so predstavljene z vrednotami prostora in prostorskim načrtovanjem povezane vsebine, s katerimi se je dopolnjevalo obstoječe učne načrte izbranih predmetov na primarni in sekundarni ravni izobraževanja ob njihovi zadnji reformi leta 2007.
Further regional and spatial development of the Republic of Slovenia is based on a wide share of protected areas that pose significant demands for spatial planers. As an example of links between ...spatial planning and management of protected areas, in this paper we deal with the Triglav National Park (TNP) in NW Slovenia, particularly with the proposa I for its 2014-2023 management plan and to which extent this plan takes into account specific conditions that arise from risk areas due to natural hazards as a significant water management expert foundation for planning the use of space. The paper explicitly demonstrates that the determination of hazard and risk areas in Slovenia is truly necessary, and that only a detailed determination of hazard and risk areas in scales 1.1000 to 1:5000 makes possible detailed spatial planning and thus also the management of protected areas. From the discussion, it also follows that the proposed TNP management plan should be upgraded in the field of research by establishing a Scientific (research) council at the TNP Administration, and by establishing a specific targeted research program focused on research in TNP.
Z geografskega vidika naravne nesreče niso zgolj izjemni dogodki, temveč so del zapletenega sistema odnosov med naravo in družbo. Geografija jih obravnava kot sestavni del pokrajine, v kateri je ...možno z geografskimi metodami identificirati njihovo prisotnost, učinke na naravo in družbo ter možne prilagoditve človeške družbe nanje, kar je ključnega pomena za preprečevanje negativnih posledic in eden od predpogojev za smotrno prostorsko načrtovanje in za uveljavitev paradigme sonaravnega razvoja.
Analiza prispeva k uresničevanju treh temeljnih splošnih namenov prostorskega planiranja: je podlaga procesu nastajanja politik, konceptov in strategij, daje temeljne informacije prebivalcem, ...lastnikom zemljišč, investitorjem in planerjem ter pomaga pri izvajanju prostorskih politik, strategij, planov, programov in projektov. Analiza je v planiranju na splošno namenjena: razumevanju sedanjih razmer in pogojev, znotraj katerih sprejemamo planske odločitve; opredeljevanju prioritetnih vprašanj in njihovemu reševanju; oblikovanju splošnih načel za nadaljnja razvojna prizadevanja.
Prostor je nujen kot zrak, ki ga dihamo, je prostor na katerem stojimo in po katerem hodimo ter se premikamo. Človek je s prostorom, je del prostora in ne more biti odsoten iz prostora. Če obstajamo, ...moramo biti nekje, to pa pomeni, da moramo biti z določenim prostorom. Prostor nas vedno obdaja. Živimo s prostorom, z njim smo v določenih razmerjih z ljudmi in z njim umremo. Članek prikazuje znotraj tega konteksta številne probleme, ki izhajajo iz analitičnega pristopa k vrednotenju različnih pomenov prostora.
PDF
