Research on social networks in public health focuses on how social structures and relationships influence health and health-related behaviour. While the sociocentric approach is used to study ...complete social networks, the egocentric approach is gaining popularity because of its focus on individuals, groups and communities.
One of the participants of the healthy lifestyle health education workshop 'I'm moving', included in the study of social support for exercise was randomly selected. The participant was denoted as the ego and members of her/his social network as the alteri. Data were collected by personal interviews using a self-made questionnaire. Numerical methods and computer programmes for the analysis of social networks were used for the demonstration of analysis.
The size, composition and structure of the egocentric social network were obtained by a numerical analysis. The analysis of composition included homophily and homogeneity. Moreover, the analysis of the structure included the degree of the egocentric network, the strength of the ego-alter ties and the average strength of ties. Visualisation of the network was performed by three freely available computer programmes, namely: Egonet.QF, E-net and Pajek. The computer programmes were described and compared by their usefulness.
Both numerical analysis and visualisation have their benefits. The decision what approach to use is depending on the purpose of the social network analysis. While the numerical analysis can be used in large-scale population-based studies, visualisation of personal networks can help health professionals at creating, performing and evaluation of preventive programmes, especially if focused on behaviour change.
Prispevek obravnava pojav, imenovan ‘regionalna identiteta’. Na njen velik pomen kaže uporabnost tega orodja pri oblikovanju regionalnih strategij ali pri oblikovanju posameznikovega položaja v ...prostoru in času. Pojem se je v zahodni geografiji pojavil približno v 70. letih prejšnjega stoletja, a se doslej v češki družbeni geografiji še ni dovolj uveljavil. Glavni namen članka je ovrednotenje dosedanjega razvoja preučevanja regionalne identitete v češki družbeni geografiji.
V prispevku predstavljamo rezilientnost kot raziskovalni fenomen, ki se v literaturi pojavlja v povezavi z dobro življenjsko prilagodljivostjo in prožnostjo ljudi v različnih težkih, prelomnih ...življenjskih situacijah. V ospredje postavljamo preskok, ki so ga pionirske študije naredile v raziskovalni paradigmi, ko so namesto modela, usmerjenega v problem, prevzele model rezilientnosti, ki se tesno navezuje na sodobne principe vseživljenjskega učenja. Iz pregleda različne literature sintetiziramo glavna spoznanja, opredelimo ločnice štirih raziskovalnih valov in poudarimo sodobno pojmovanje rezilientnosti. To nam služi tudi kot podlaga za utemeljitev slovenskega termina »življenjska odpornost in prožnost«. Raziskave s področja rezilientnosti jasno zarisujejo smernice za preventivno ekosistemsko delovanje. V prispevku se omejujemo na kontekst vzgoje in izobraževanja, saj so možnosti za preventivno krepitev posameznika tesno povezane s formalnimi in neformalnimi oblikami učenja. V tem konceptualnem okviru poudarjamo ključne varovalne dejavnike in kompetence, ki za posameznika pomenijo zunanje in notranje vire moči za rezilienten odziv v življenjskih preizkušnjah. Prispevek strnemo z orisom značilnosti »rezilientne« osebe.
Zanimanje za učenje v vsakdanjem življenju ali učenje in situ se je stopnjevalo v zadnjih 20 letih in postaja pomembno področje andragoških raziskav. To implicira uporabo novih raziskovalnih metod. V ...članku je predstavljen pomen biografskih narativnih pristopov v raziskavah učenja in situ odraslih. Z analizo pripovedi življenjske zgodbe pokažemo uporabnost in heterogenost narativnih pristopov ter pomen poslušanja pri zbiranju gradiva. Poudarjena sta senzibilnost do pripovedovalca in predajanje moči pripovedovalčevemu glasu kot sporočilu (opolnomočenje). Narativna metoda omogoča preiskovanje izkušenj in refleksivno ustvarjanje pomenov in je le navidezno hitra in lahkotna. V sklepnem delu predstavimo nekatere paradokse narativne metode.
A qualitative, mixed and partly covert research of the locally specific characteristics of deinstitutionalisation was carried out in Slovenia in 2015. The research showed that more than 20,000 adults ...with different disabilities still live in different long stay institutions and that there are not sufficient NGOs that would support community-based living. Deinstitutionalisation is viewed as a change for the worse and is therefore reduced to minor transformations of the existent long stay institutions, described in the study. The state worries that deinstitutionalisation would demand a more costly welfare system and the relatives of disabled people worry that deinstitutionalisation will increase privatisation of welfare and that the burden of care will fall on them, as is the case in many other post-socialist countries. Within the locally specific context of post-socialism, deinstitutionalisation needs to be a top-down social policy decision that will influence professional education in different areas of care work and will provide a re-training of the existing staff. The experiences of people who survived long stay institutions or still live in them need to become public knowledge, as learning from the lived experience might make the process of deinstitutionalisation more vibrant, efficient and useful for everyone. The study captured some of their experiences.
Članek obravnava teoretske temelje, podobnosti in razlike med »integralnim raziskovanjem« in »integralnim novinarstvom«. Po sami naravi stvari tako družboslovno raziskovanje kot novinarstvo z ...obravnavanjem družbenih procesov, katerih dolgoročne posledice so za mnoge posameznike in družbene skupine pomembne, neposredno spadata v območje javnega. Medtem ko je pri integralnem raziskovanju poudarek na povezovanju akademskih in zunajakademskih akterjev v raziskovalnem procesu, je pri integralnem novinarstvu poudarek na refleksivni publiciteti, namenjeni vključevanju državljanov. Ideja integralnega raziskovanja je v temelju tako deskriptivna kot normativna: meri na nujnost povezovanja obstoječih načinov produkcije znanstvenih spoznanj. Ideja integralnega novinarstva pa je izključno normativna: utemeljuje nujnost določene vrste novinarske produkcije, ker je zanjo »že čas«, saj se različne vrste novinarske produkcije izključujejo, ne pa dopolnjujejo. Tako v raziskovanju kot v novinarstvu odsotnost refleksivnosti omogoča prevlado instrumentalnosti administrativnega raziskovanja in manipulativnega novinarstva.
The article discusses theoretical foundations, similarities and differences between "integral research" and "integral journalism." By their very nature, both social research and journalism directly belong to the public sphere by dealing with social processes that have significant, long-term consequences for many individuals and social groups. Whereas integral research emphasises the need of inclusion of academic and non-academic actors in the research process, integral journalism emphasises reflexive publicity aimed at citizens' inclusion. The idea of integral research is essentially both a descriptive and normative one: it refers to the need for integration of existing modes of production of scientific knowledge. In contrast, the idea of integral journalism is purely normative: it justifies the necessity of a certain type of journalistic production - because "it is time for it" - rather than interconnection between different types of journalistic productions which are exclusive rather than complementary. Both in research and journalism, a lack of reflexivity allows for domination of instrumentality of administrative research and manipulative journalism.
Razmerje med izobraževanjem odraslih in razvojem lokalne skupnosti poudarjamo s predstavitvijo primera razvoja študijskih krožkov na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo. V okviru teorije ...človeških virov in socialnega kapitala opisujemo nastanek sistema čezmejnih študijskih krožkov kot odziva na lokalne probleme. Izobraževalni model študijskih krožkov je v Sloveniji dobro razvit. Razvoj novih dimenzij in empirične podatke omogoča projekt EU. Spremljanje različnih ravni aktivnosti (izobraževalni program za mentorje, študijski krožki, okrogle mize deležnikov) kaže spodbujene lokalne izobraževalne potrebe in ponudbo hkrati. Prikazana je možnost graditve lokalnega čezmejnega sistema študijskih krožkov, povezanega z lokalnim razvojem, večnivojskim pristopom in neposredno vključitvijo različnih deležnikov. V sklepni razpravi je v ospredju pomen vertikalne in horizontalne integracije, značilne za dolgoročni razvoj, ki poteka »od spodaj navzgor«. Pestrost učnih pripomočkov in intermediarna raven omogočata več ustvarjalnosti in pobud kot formalni izobraževalni sistem, ampak le, če jih prepoznajo in spodbujajo tudi študijskim krožkom nadrejene ravni odločanja.
Raziskovalna vloga učiteljev v akcijskem raziskovanju je na pedagoških fakultetah in v podiplomskem (ekspertnem) izobraževanju že delujočih učiteljev še vedno premalo cenjena in vzpodbujana. V Srbiji ...vidijo učitelje še vedno pretežno kot posrednike in tehnike, katerih naloga je priprava in vodenje pouka po napotkih izvedencev, ki delujejo zunaj šolskih ustanov. Tako je učiteljem dodeljena bolj vloga obrtnika kot strokovnjaka in ustvarjalca. Akcijsko raziskovanje omogoča učiteljem skupaj z drugimi udeleženci v vzgojnem procesu (učenci, starši) uvajati v šolah spremembe za izboljšanje izobraževalne prakse in lasten razvoj. Spodbujanje učiteljev k akcijskemu raziskovanju lahko vodi v permanentno izobraževanje učiteljev, k spremembam v šolah, k profesionalizaciji učiteljskega poklica in v povezanost teorije s prakso. Pričujoča raziskava kaže, da statistična večina udeležencev vidi raziskovanje kot najpomembnejšo vlogo učitelja v akcijskem raziskovanju v šolah (34,62%), medtem kot se je najmanjše število udeležencev odločilo za vlogo opazovalca (1,54%). To izpričuje, da se učitelji zavedajo, kako pomembno je prevzeti vlogo praktika raziskovalca izobraževalne prakse.
Bronisław Biliński, a brilliant classical scholar from Lvov, quickly became a rising star of the post-war Polish academia, proclaiming Marxism as the only basis for modern scholarship without ...actually joining the Party. Honours multiplied - professor and Deputy-Rector at the University of Wrocław, Academy of Sciences Secretary, professor at the University of Warsaw, Deputy- President of the Philological Society - and his ambition to replace Kazimierz F. Kumaniecki, mistrusted by the Communist authorities, as the Chair of Classics at the University of Warsaw flared up; yet the political upheavals of 1956, combined with a highly desirable opening in Rome at the PAN Research Station, completely changed Biliński’s future.