Na stanje razumevanja in razumljivosti na Slovenskem in obenem tudi ustreznosti zahtev izključevanja ali omejevanja katerekoli ravni norme ali oblike, varietete med drugim kažejo tudi rezultati ...pismenosti, ali posplošeno, sporazumevalne zmožnosti osnovnošolskih otrok. Rezultati Nacionalnega preverjanja znanja kažejo, da se iz leta v leto stopnjujejo težave pri samostojnem tvorjenju jezikovno pravilnih zaokroženih besedil katerekoli vrste, prav tako pri povzemanju teme, sklepanju o posledicah; posebej izstopajoče je, da precej učencev po 9-letnem šolanju ne dosega niti minimalnih standardov pri rabi lastnega jezika. Kot navajajo poročila (Statistični podatki NPZ), imajo učenci, kadar morajo v izhodiščnih besedilih poiskati ustrezne podatke in jih uporabiti v besedilu, ki ga sami tvorijo, precej težav, čeprav gre tudi pri teh nalogah za naloge, ki po učnem načrtu preverjajo minimalne standarde. Še več težav imajo učenci pri uporabi, ki zahteva tudi analizo in sintezo. To se še posebej izrazito kaže pri samostojnem tvorjenju zaokroženih besedil (in sicer ob besedilu katerekoli zvrsti oz. vrste), in to kljub temu da gre za vodeno pisanje z razmeroma natančnimi navodili glede vsebine, in kljub dejstvu, da imajo učenci s podobnimi besedili (kot je npr. interpretacija grafa) opraviti tudi pri drugih predmetih. Posebno pozornost velja nameniti tudi jezikovni pravilnosti oz. ustreznosti tvorjenih besedil. Čeprav gre za minimalne standarde, učenci z najnižjimi dosežki pri tej točkovani enoti dosegajo komaj kako točko.
Osrednji cilj sodobnih psiholingvističnih raziskav sprotnega branja stavkov je odkrivanje, katere so glavne kognitivne omejitve pri uporabi skladenjskega znanja za dosego razumevanja. Ugotovljeno je ...bilo, da je lažje procesirati oziralne odvisnike, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom osebka, težje pa tiste, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom predmeta – hkrati pa je procesiranje sredinsko vstavljenih struktur težje od procesiranja desno vstavljenih. Obe razliki se očitno razkrijeta z metodo samotempiranega branja, pri katerem udeleženec na računalniškem zaslonu s pritiskanjem na tipko bere stavke besedo za besedo. S to študijo so razlike v procesiranju glede na vrsto in glede na mesto vstavljanja oziralnega odvisnika prvič obravnavane tudi v slovenščini.
In the acquisition of Chinese as a second language, learning Chinese characters is an essential part of the learning process. There are various approaches to how and when Chinese characters should be ...introduced. Some scholars claim simplified characters should be given priority, while others promote teaching traditional characters first. Yet to some, teaching traditional and simplified characters simultaneously is preferable, while others believe that learning Hanyu Pinyin alone reduces the learning load and advocate the idea that learning characters be postponed to the later stages. This study discusses reading priorities for students of L2 Chinese in an environment that promotes balanced teaching of traditional and simplified characters from scratch. Results show that most learners prefer simplified characters though the number of students who equally acquired both characters in a set is also high. Fewer students prefer traditional characters, whereas texts in Hanyu Pinyin were not students’ preferred choice. Moreover, learners’ text comprehensions were better and more accurate when texts were written in characters.
Ideološko vpet diskurz je pogosto pospremljen s sovražnim in žaljivim govorom, hkrati pa zadeva družbeno izredno občutljive in pomembne teme. V članku raziskujemo, kaj se na ravni medsebojnega ...razumevanja in sporazumevanja dogaja v take vrste diskurzih, ter ugotavljamo, da gre za pomanjkljivo sporazumevanje na ravni makropropozicij, ki ga spodbujajo okoliščine, v katerih se aktivirajo emocije in tekmovalno vzdušje, ter prevelika osredotočenost nase namesto na naslovnika.
Medjezikovno sporazumevanje je sporazumevalna praksa, pri kateri dve osebi govorita vsaka svoj jezik in se med seboj sporazumeta, ne da bi se prej (na)učili jezika svojega sogovorca. Običajno je to ...mogoče pri jezikih, ki pripadajo isti jezikovni družini, na primer med slovanskimi, romanskimi ali germanskimi jeziki. V članku predstavljamo pojem medjezikovnega razumevanja kot alternativo sporazumevanju v angleščini kot lingui franci. Tako sporazumevanje je od nekdaj obstajalo med Skandinavci, prvo metodo pa so razvili za romanske jezike (EuRomCom) v začetku 21. stoletja. Danes obstaja več metod tudi za germanske in slovanske jezike. V članku predstavimo nekatere od njih, pa tudi možne prakse za utrjevanje medjezikovnega sporazumevanja.
Članek obravnava film kot element, ki preči trojno polje: polje gledanja, mišljenja in razumevanja. Če to opazujemo racionalno, potem gre vsekakor za paradoks – še posebej tedaj, ko dodamo, da je ...film popolna iluzija. Zaradi magičnega pogleda na svet skozi film bi bilo treba vprašanje samega pogleda obrniti in začeti opazovati svet skozi optiko filma. To sicer sodobni človek že počne, a se tega sploh ne zaveda. Njegova percepcija sveta kot »realnosti« je filmska zabloda in konstrukt par excellence. Članek povezuje film in učenje na tri načine: učenje iz filma, učenje o filmu in učenje prek vzgoje za medije. Vse tri odnose predstavi prek analize filmske glasbe, ki pomeni v filmu dodatno, morda najbolj emocionalno komponento. Celoten razmislek o tem pa je umeščen v okvir zavedanja filma v razsežnosti zvoka, s katerim pa se celotna magija filmske prevare šele dobro začenja.
V današnjem času zaradi globalizacije občutimo velik pritisk besed, ki prihajajo v slovenščino iz tujih jezikov, predvsem iz angleščine. Že prej si je morala slovenščina ustvariti svoj prostor med ...jeziki z veliko več govorci. Danes se ob hitrem razvoju tehnologije in nastajanju novih ved pojavljajo novi globalni izrazi, za katere težko najdemo domače ustreznice, preden se uveljavijo tuje besede. Mnogi odrasli ne dohajajo hitrega širjenja informacij in ne razumejo najbolje novega besedišča, ki se uveljavlja na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Razumejo kontekst, v katerem se izraz pojavi, vendar ne poznajo njegovega natančnega pomena. V skrbi za svoj jezik bi se morali kljub močnim pritiskom globalizacije več izražati s slovenskimi izrazi, ki so Slovencem še vedno najbolj razumljivi.
Prispevek prinaša strnjen pregled glotodidaktičnega dogajanja in preučevanja, ki ima za poglavitni cilj razvijanje raznojezičnosti učencev in medjezikovno razumevanje, slednjega kot podpore ...raznojezičnosti in družbene večjezičnosti v Evropi, kar je bilo v preteklih dveh desetletjih predmet naraščajoče pozornosti. V prvem delu prispevka so predstavljeni visokošolski raziskovalni in aplikativni projekti (»Jessner«, »Gooskens«, »Prokopowicz«) o omenjenih temah, ki so prispevali k večjemu razumevanju raznojezičnosti in medjezikovnega razumevanja kot pojavov ter k nastajanju predlogov učnih načrtov, ki bi razvijali raznojezičnost ter večjezikovno in večkulturno družbo (na primer CARAP / FREPA, slov. ROPP). Projekti so se osredotočali na germansko ali romansko jezikovno družino, ali na kombinacijo z angleščino. Posredno ali neposredno je njihov namen razvijanje medjezikovnega razumevanja in/ali raznojezičnosti, vključujejo pa tudi jezikoslovne analize. Pregledu sledi nekaj primerov iz osnovnošolskega in srednješolskega okolja (razvijanje medjezikovnega razumevanja iz nemškega prostora). V drugem delu članka pa je povzet primer s platforme za »raznojezičnosti plus medjezikovno razumevanje«, kjer gre prav za udejanjanje principov razvijanja medjezikovnega razumevanja in raznojezičnosti, ki prikaže, kako (lahko) tovrstno »e-učenje z e-delovanjem« (raznojezično sporazumevanje v klepetalnici) prispeva k razvijanju tudi drugih ciljev, npr. k povečevanju učenčevega zavedanja o svojih procesih razvijanja medjezikovnega razumevanja, raznojezičnih učnih strategij in motivacije.
Pristupajući problemu interpretacije lirike i njenog značaja za savremenu nauku o književnosti, autor ovog rada polazi od elaboracije pojmova
čitanja, razumevanja i tumačenja književnosti. Posebna ...pažnja pri tome je poklonjena glavnim predstavnicima i stanovištima produkcijsko-konstrukcijske
i recepcijsko-lektorske teorijske paradigme (R. Jakobson, M. Rifater, T. S. Eliot, H. Blum, H. R. Jaus, Ž. Derida, P. De Man, S. Fiš).
Obrazlažući vlastiti pristup, autor se priklanja savremenoj dijaloškoj teoriji (M. Bahtin, P. Zima), zastupajući koncept “refleksivnog identiteta
čitanja” i predlažući pojmove interpretativnog fokusa i lirske dominante kao teorijsko-metodološke konstrukte na kojima je moguće zasnovati tumačenje
lirskog pesničkog teksta nakon (post)strukturalističkog iskustva. Kao eksplikativni primeri ovakvog razumevanja interpretacije uzete su
dve značajne pesme hrvatskog modernizma – “Svakidašnja jadikovka” Tina Ujevića i “Mrtvac” Vladimira Vidrića.
Članek prinaša synkrisis dveh načinov, s pomočjo katerih učitelji klasičnih jezikov učencem pomagamo pri bralnem razumevanju izvirnih latinskih in starogrških besedil. Prvi način predstavlja postopek ...prevajanja po skladenjski prioriteti, ki ga pri pouku klasičnih jezikov tradicionalno spodbujamo v našem prostoru; drugega povezujemo predvsem z alternativnimi metodami poučevanja klasičnih jezikov (npr. z metodo bralnega pristopa, ki se je uveljavila v anglosaksonskem prostoru) in pomeni tehniko linearnega branja. S soočenjem obeh bralnih tehnik prispevek načenja nekatera temeljna vprašanja didaktike pouka klasičnih jezikov (učnih ciljev, razmerja med prevajanjem in bralnim razumevanjem, specifik branja izvirnih besedil v klasičnih jezikih), ponudi pa tudi nekaj primerov vaj in praktičnih strategij, ki so nam lahko v pomoč pri spodbujanju bralnega razumevanja ter pri senzibiliziranju učencev za branje latinskih in starogrških literarnih besedil.