Po ljudskem izročilu naj bi prva cerkev v čast Materi Božji bila zgrajena že v 13. stoletju. Zagotovo je troladijska gotska cerkev stala tukaj koncem 14. stoletja. Zgradili so jo celjski grofje v ...čast “Naši ljubi Gospe”. Grof Friderik II Celjski je tu leta 1442 ustanovil prvo kaplanijo s stalnim duhovnikom. Sedanjo baročno obliko je Petrovška cerkev dobila v drugi četrtini 18. stoletja po zaslugi baronov Miglio, lastnikov graščine Novo Celje, zlasti barona Franca Miglia. Takrat so jo tudi podaljšali proti zahodu, da bi mogla ob Marijinih praznikih sprejeti večje število romarjev. Obe stranski ladji so takrat prezidali v osem stranskih kapel in v šestih so postavili stranske oltarje.Posebna pozornost te cerkve pa velja glavnemu oltarju z milostnim kipom Petrovške Matere božje. Oltar je delo baročnega štajerskega kiparja Vida Königerja iz leta 1760. Njegovi so tudi trije kamniti kipi imenovani „Petrovški križi“ zunaj cerkve.Marijin milostni kip na glavnem oltarju je delo neznanega umetnika in predstavlja v skoraj naravni velikosti smehljajočo se, kronano Marijo z detetom Jezusom v levici in žezlom v desnici.Z Marijo na glavnem oltarju je povezana tudi legenda: Baron Franc Miglio, velik marijin častilec je Mariji dal dragocen prstan v znamenje svoje zaobljube, da se ne bo nikoli poročil, potem pa si je premislil. Potem pa se je zaljubil v turkinjo Agato in je hotel Mariji vzeti prstan nazaj, Marija pa je prst skrčila v dokaz, da naj baron ostane zvest svoji zaobljubi. Baron je nato izpolnil svojo zaobljubo tako, da je ostal neporočen. Umrl je leta 1752 kot zadnji član svoje družine in je pokopan v grobnici, ki se nahaja v prezbiteriju pod daritvenim oltarjem. Njegov nagrobni spomenik pa je na desni steni prezbiterija.V grobnici je pokopana tudi prva slovenska pesnica Fanny Hausmann. Marijino svetišče in župnijo Petrovče od leta 1965 oskrbujejo in upravljajo slovenski dominikanci, ki imajo v Petrovčah in v Žalcu svojo redovno hišo. Gotovo pa je največja čast za petrovško Marijino svetišče to, da ga je leta 1984 papež Janez Pavel II. povišal v baziliko.Petrovška bazilika je od ustanovitve nove celjske škofije osrednja romarska božja pot. Romarski shodi so na Marijine praznike, velikonočni in binkoštni ponedeljek, glavna pa sta za veliki in mali šmaren.Povzeto po: http://zupnija-petrovce.rkc.si/bazilika-matere-bozje-v-petrovcah/Razglednico hrani Osrednja knjižnica Celje.
Na Oslovski gori, kot so nekoč poimenovali kraj med Štajersko in Koroško, na nadmorski višini 1054 metrov, stojita kar dve cerkvi, posvečeni sv. Križu. Kot pripoveduje zgodba o nastanku te božje ...poti, je konec 18. stoletja bližnji kmet Sovinek izgubil vola iz svoje črede, ko se je pasla. Pastirji so ga iskali več dni. Nazadnje so pogledali na Oslovsko goro. Našli so ga pod veliko smreko. Klečal je pred križem, ki je bil na njej obešen. Ta križ je Sovinekov gospodar vzel in obesil na svojo hišo. Toda v sanjah opomnjen je zgradil na gori leseno kapelico in vanjo vrnil najdeni križ. Od takrat je prihajalo na goro vse več ljudi molit. Sezidati so morali novo kapelico. Po vsej okolici se je začelo govoriti o čudežnem križu. Sem so prihajale matere z bolnimi otroki, ljudje z različnimi boleznimi. Nastala je božja pot. Zaradi množic, ki so se zgrinjale k čudežnemu križu, so se odločili postaviti cerkev. Leta 1840 je bila zgrajena cerkvica z lepim baročnim zvonikom. Ko je osem let kasneje, oktobra 1848, prvič prišel sem škof Slomšek, se je lahko prepričal, da je tudi nova cerkvica premajhna. Zato je škofija dala dovoljenje za gradnjo večje. Težka dela, pri katerih je bilo treba večino materiala pripeljati ali prinesti vrh gore, so trajala sedem let. Leta 1857 so bila končana. Osmega avgusta 1862, šest tednov pred svojo smrtjo, je škof Slomšek novo veliko cerkev sv. Križa posvetil. Takrat je bil že tako oslabel, da ni mogel več pridigati, pri obredu pa je potreboval pomoč. V spominsko knjigo je ob tej priložnosti zapisal svojo pesem Pohvala sv. Križu.Romarski shodi: 1. maj, binkošti, lepa nedelja, nedelja po godu sv. Ane (26. julij), praznik povišanja Sv. Križa (14. september), rožnovenska nedelja in na božič.Vir: Petrič, F. Duša le pojdi z nami, 1994, str. 86-89Razglednico, izdal jo Ateller Weiss v začetku 20. stol., hrani Osrednja knjižnica Celje.
