Koncepta dom in hiša sta v jeziku tesno povezana in sta v vsaki kulturi v središču jezikovne slike sveta. Prispevek se v uvodu ukvarja ravno z njima, v nadaljevanju pa s primerjalnega vidika ...obravnava frazeološke enote v slovenskem in slovaškem jeziku, ki kot sestavino vsebujejo izbrana poimenovanja za dele hiše. Ti večinoma večpomenski leksemi vstopajo v stalne besedne zveze ne samo s svojo semantično, ampak tudi simbolno vrednostjo. Obsežnost preučevanega pomenskega polja dokazuje dojemanje doma kot ene od osnovnih vrednot človekovega življenja.
Odraz nadnaravnih sposobnosti žensk v frazeologiji: slovaško-slovenski primerjalni vidik V prispevku se avtorica ukvarja s pojavom čarovništva in njegovim odrazom v slovaškem in slovenskem jeziku. ...Predmet primerjalne analize so sintagmatske in stavčne frazeološke enote, ki kot sestavino vsebujejo nekatere od leksemov, ki se uporabljajo za poimenovanje ženske z veščinami, kot so čaranje, prerokovanje ali zdravljenje, pa tudi nekateri drugi leksemi in stalne besedne zveze, povezane s podobnimi nadnaravnimi sposobnostmi. Take enote potem analizira z vidika izvora, motivacije nastanka, ekvivalentnosti ipd. s ciljem interpretirati z njimi povezane miselne vsebine.
V prispevku obravnavamo različne konstrukcijske tipe slovaških in slovenskih frazemov, pri katerih je vsaj ena izmed sestavin poimenovanje za kordofone, torej za strunska glasbila, konkretno violina ...(gosli), klavir, kontrabas (bas), harfa, citre in bendžo, njihove izpeljanke in tudi nekatere lekseme, ki so z njimi pomensko povezani. Dane frazeološke in leksikalne enote analiziramo glede na nastanek, izvor, ekvivalentnost idr., pri čemer jih skušamo interpretirati z ustreznimi slovaškimi in slovenskimi civilizacijskimi dejstvi.
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
Osrednji slovenski literarni časopis je izhajal mesečno. Po prenehanju izhajanja Stritarjevega časnika Zvona, so Josip Jurčič, Fran Levec, Janko Kersnik in Ivan Tavčar ustanovili literarno ...svobodomiselno revijo, sprva kot glasilo realistov. Poleg leposlovja, je vseboval tudi umetniško kritiko ter razprave in eseje o umetnostih. Sprva je bil bolj znanstveno usmerjen (Leposlovni in znanstveni list), kasneje se je omejil še na humanistiko (Mesečnik za književnost in prosveto), od 1931 (Slovenska revija) je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih. V Ljubljanskem zvonu so objavljali pomembnejši slovenski pesniki in pisatelji: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janko Kersnik, Ivan Tavčar, Janez Trdina, Oton Župančič, Ivan Cankar, Vladimir Bartol… Avtorji, ki so pisali o znanosti so bili: Fran levstik, Josip Apih, Ivan Šubic…
O književnikih: J. Hori, F. Halasu, J. Seifertu, F. Nechvátalu, J. Nohi, K. Bednářu, K. Bieblu, L. Urbanu,F. Kožíku, M. Fáberi, Z. Němečku, J. Kopti, V. Vančuri, M. Majerovi, J. Glazarovi, E. ...Vrchlicki, P. Buskovi idr
PDF