Članek se ukvarja z organiziranim dopolnilnim poukom slovenskega jezika in kulture, ki se je med slovenskimi izseljenci in izseljenkami v Nemčiji začel pred skoraj sto leti. Prvi tečaji so bili ...organizirani že v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ponovno pa vzpostavljeni po podpisu bilateralne pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo (1968). Avtorica poudarja, da so poleg ugodnih političnih, družbenih in ekonomskih razmer v izvorni in ciljni državi za ohranjanje maternega jezika in ustanavljanje društev nujni posameznice in posamezniki, ki premagujejo birokratske ovire ter omogočajo organizacijo in izvajanje dopolnilnega pouka.
Jezikovna politika 21. stoletja se spoprijema z izzivom vse intenzivnejšega sobivanja lokalnih in globalnih etničnih priseljenskih skupnosti. Dediščinski jeziki so soočeni z vplivom globalizacije, ...naloga jezikovnega načrtovanja pri tem pa je jezik podpreti z nacionalno politiko in ideologijo na lokalni ravni. Jezikovno načrtovanje zahteva premišljeno prizadevanje vplivati na jezikovno vedenje uporabnikov, tako da bodo motivirani za učenje dediščinskega jezika, predvsem pri identifikaciji s kulturo njihove države prednikov. Jezikovno načrtovanje se uresničuje na več ravneh. Na makro ravni se jezikovno načrtovanje nanaša na zakonodajo, ki jo predpisujeta vlada in državne ustanove v državi gostiteljici. Članek prikazuje način upravljanja rabe slovenskega jezika na ravni slovenske skupnosti v Torontu in predstavlja jezikovno načrtovanje predvsem na mikro ravni, ki je za manjše priseljenske skupnosti bistveno.
The problem of the expelled Slovene population from the areas occupied by the Third Reich during World War II is present in Croatian, Slovene, and Serbian history, but is primarily linked to the ...emigration and expelling of the population of other ethnicities (mostly Serbian). This phase of Slovene history is not well-known to the broader public in Croatia. Therefore, the aim of this paper is to highlight the large number of Slovenes who survived World War II on the territory of Croatia and Bosnia and Herzegovina, i.e. then the territory of the Independent State of Croatia, which had different borders than Croatia and Bosnia and Herzegovina today. Papers on the topic of the Slovene population displaced to Croatia and Bosnia and Herzegovina often do not consider the cultural shock that the displaced persons suffered. Apart from describing the activities of the institutions that were legal and responsible for providing for the expelled Slovene population, this paper also presents individual cases that exemplify the difficult situation and problems faced by those expelled from Slovene lands.
PDF
