The article deals with the etymology of the Slovene place-name Trbiž (standard Slovene form), relating to a small settlement in the Canal Valley (Val Canale, North-Eastern Italy) in a traditionally ...multilingual area with people speaking Slovene, Friulian and Bavarian. The name’s contemporary dialectal variants are attested in the Gail Valley dialect and the Resian dialect of the Slovene language, as well as in the Carinthian dialects of Southern Bavarian (the contemporary Friulian form is a late adaptation of the Bavarian variant and thus irrelevant for the analysis). The extant Slovene dialectal forms lead to reconstruct a common Slovene prototype with a satisfactory Slavic etymology. However, for reasons of historical phonology, a Slavic starting point can hardly be the ultimate source of the Bavarian form, which makes it reasonable to conclude that both Slavic and Bavarian forms originate in a Romance (Old Friulian) place-name which must go back to some Pre-Romance source. We are thus probably dealing with an independent integration of the Romance source into the two superstratal linguistic systems in the region (viz. Slavic and Bavarian). In the context of the ethnic and linguistic history of the region, this scenario seems plausible, yet it is very difficult to establish the etymology of the postulated Pre-Romance form. The article provides a detailed analysis of its likely wordformation, which confirms a transparently Indo-European pedigree of the name and enables the author to isolate the stem that is most likely to be related to Celtic *taruo- ‘aurochs’. The author shows that the validity of this already familiar suggestion is etymologically feasible, the same etymon being also attested in the ancient place-name Taruisium in Northern Italy. Nevertheless, there exists a number of extralinguistic factors which prevent from considering this etymology as definitive.
In recent years the experts at the Centre for Slovene as a Second/Foreign Language have been linking Slovene language coursebooks and examinations to the CEFR. This paper describes the complex ...process of aligning texts, tasks and examples of language production (the spoken and written production of examination participants). A number of questions arose during this process, including: how to align tasks where the rubrics are at a higher level than the accompanying activities and the expected task performance? How to define the minimally acceptable person, on the basis of which the cut-off score is determined in receptive skills? How to align tasks where the performance calls for the use of different language skills? A particular challenge is represented by the benchmarking of the written and spoken production of the speakers of languages closely related to Slovene who make up the great majority of test takers. The final result of the linking process is a new language programme for teaching/learning, testing and certifying Slovene as a second and foreign language.
V članku so prikazani odrazi praslovanskih naglasnih tipov samostalnikov a-jevske sklanjatve v govoru vasi Dolnje in Gorenje Mraševo, ki spada v dolenjsko narečno skupino slovenščine. Podan je tudi ...naglasoslovni opis navedenega govora s poudarkom na naboru oblik, v katerih se pojavlja odraz popraslovanskega novega cirkumfleksa. Namen prispevka je pojasniti naglasnomestne, kolikostne in tonemske značilnosti naglasnih tipov a-jevske sklanjatve v mraševskem govoru.
The monograph presents local dialects in Slovenia and Croatia. The local dialects researched which lie in the south of Slovenia are classified into northern part of Kostel dialect, which is a part of ...Lower Carniolan dialect group of Slovene language, according to traditional Slovene dialectology. Demarcation between Slovene (and Croatian) language and their dialects using political border between Slovenia and Croatia in this area is a reflection of solely sociolinguistic, not an all-encompassing linguistic thought, which would take into account developmental linguistic characteristics of these local dialects and demarcate between them on the basis of historical linguistic development. A hypothesis was to be proven, using defining characteristics of Slovene language system, that some of the local dialects, currently classified into West Goran subdialect of Goran dialect of Croatian language are, from linguogenetic perspective, a part of the same language system as the north part of Kostel dialect (according to old nomenclature) or Čabranka dialect (according to new nomenclature) - i.e., these local dialects are a part of Slovene language system and not Croatian Kajkavian regiolect. Sociolinguistic aspects of language or nationality were a subject neither of interest nor of research.
Problem predlaganih modelov ni toliko v shematicnem prikazu kot v praksi, saj zaradi velike stopnje variabilnosti nobeden ne zmore v celoti pojasniti izredno nestabilne in izmuzljive jezikovne ...situacije. Poskusi kodificiranja stalno spreminjajoce se anglescine (Gibson Ferguson 2009) ne ponujajo zadovoljivihodgovorov, ampak prej odpirajo nova vprasanja. Nastejmo jih le nekaj: Kako dolociti nonno anglescine kot lingue france, da bi se je laliko ucili Katere demente upostevati pri njeni kodifikaciji, saj vsak govorec prinasa vanjo vplive lastne materinscine Ali naj se je za sporazumevanje z nerojenimi govorci ucij tudi tisti, ki jim je anglescina materni jezik? Kako prakticn bi bilo ucenje globalnega jezika? So ljudje zanj motivirani ali se morda raje ucij ameriske anglescine, za katero se zdi, da ima vecji vpliv? Kako obravnavati anglescino v Evropski uniji (dalje EU)? Ta ima sicer 24 uradnih jezikov, a se v praksi kot delovni jeziki uporabljajo le anglescina, francoscina in nemscina. Anglescina nedvomno prevladuje, likrati bruseljska birokracija vanjo vnasa nekatere tipicne izraze, ki jih ameriska in britanska anglescina ne poznata. Take so nove zlozenke, kot npr. member state in country candidate, ali besede kot sta cohesion in state aids, kjer se prva rabi v novem pomenu, druga pa v mnozinski obliki, kar je v nasprotju s pravili standardne anglescine. Prav tako predstavlja problem izgovaijava nekaterih fonemov, ki jih v drugh evropskih jezikih ni, medtem ko v slovnici pogosto prihaja do poenostavljanja, zlasti v rabi casov. Preden o tem podrobneje spregovorimo v delu o slovenscini, je treba izpostaviti se en pomemben vidik liitro narascajocega vpliva virtualnega prostora na fizicni svet. Ce se je na zacetku zdelo, da gre pri virtualni komunikaciji za nekaksn vzporedno, a ne popolnoma resnicn kategorijo, se je to kmalu izkazalo za zmotno. Virtualna komunikacija je postajala vedno resnicnejsi del nase vsakdanjika in danés ugotavljamo ne le, da se virtualni in fizicni svet prepletata, ampak da se dementi virtualne komunikacije vedno intenzivneje prenasaj v fizicni svet in ponekod celo izpodrivajo tradicionalne nacine sporazumevanja. Spletne izdaje tiskanih medijev, ki omogocajo sprotno azuriranje podatkov in komentiranje bralcev, in vkljucevanje tvitov v televizijske preñóse ob raznih glasovanjih/volitvah sta le dva primera, ki ponazaijata potencial novega nacina komuniciranja. Odlocitev posameznika, da v virtualnem prostom ne zeli sodelovati, pomeni dejansko izlocenost iz pomembnega déla dogajanja, saj se velik del javnega zivljenja odvija preko spletnih strani (npr. vladne institucije, uradne ustanove, zdruzenja, podjetja). Za vsakega posameznika je mogoce ugotoviti, ali ima aktivno digitalno zivljenje ze po besedju in stavcni strukturah, ki jih uporablja v realnem zivljenju (Gamble 2007). In ker je takih vedno vec, je tudi vpliv virtualnega komuniciranja ne le v globalnem, ampak tudi v lokalnem okolju vedno mocnejsi, jezikovna raba pa vedno fleksibilnejsa in dovzetnejsa za inovacije in jezikovne spremembe. Vse napisano nacel velja tudi za slovenscino, katere rabo v virtualnem prostoru se bolj kot sicer zaznamuje velika odprtost za angleske vplive na skoraj vseh jezikovnih ravninah od besedja do skladnje in pravopisa. Kljub temu da tudi v elektronsko posredovanih besedilih obstajajo razlike v stopnji fonnalnosti in upostevanju jezikovnih pravil glede na to, kdo jih tvori, komu so namenjena in kaksen je njihov cilj in da so uradne spletne strani raznih institucij v glavnem zgledno urejene, vendarle velika vecina intemetnih uporabnikov pri komunikaciji posveca bistveno manjs pozomost samemu jeziku, vecj pa liitrosti, ucinkovitosti in interaktivnosti. Besedila so zato vecin kratka, zgoscena5, kar pomeni, da v njih ne najdemo raznih vljudnostnih fonnul in dolgih, pravilno oblikovanih povedi, pac pa da gre velikokrat za ''na liitro skupaj nametane" misli, krajsave, akronime inpodobno. Predvsempri mladih, za katere so druzbena omrezja póstala primarn mesto medsebojnega komuniciranja, opazamo velika odstopanja od nonne ter zeljo po spontanosti, kreativnosti in sproscenosti. Gre za elemente intemetnega slenga (npr. kombinacije crk in stevilk ki je nepoucenim nerazmnljiv, a je plodno podrocje za vsakovrstne jezikovne inovacije. V skladnji poleg besednega reda, ki bolj ali manj sledi pravilu »pisi, kot govoris« (npr. misn imposibl), ni ujemanj, pogosto najdemo vpliv angleskega besednega reda (npr. kopicenje samostalnikov namesto kombinacije samostalniske besede z levim prilast-k kom). Vbesedilih praviloma mrgoli tipkarskih napak, pisava je najveckrat namenoma nekonvencionalna: opuscanje ali nakljucna/napacna raba locil in velikih zacetnic, v slengu tudi pretirana, kriceca raba klicajev, vprasajev in drugih locil, dodajanje emotikonov,6 pisanje slovenskih crk c, s in z brez stresic, raba crk angles abesede (w, y, x) inznakov (npr. &) inpodobno. Ce spregledamo moznost, da je delni vzrok za to laliko pomanjkljivo jezikovno znanje, gre pri namerni rabi omenjenega nedvomno za izraz individualnosti in kreativnosti. Predvsem v blogih in tvitih je veliko besednih iger, izvirni metafor in zanimivih Struktur. Anglescina igra pri tem pomembno vlogo, saj se njeni dementi prepletajo s slovenskimi, vcasi ravni prevzetih besed, vcasi z daljsimi vrivki ah celo celimi povedmi in odstavki (sposojanje in kodno preklapljanje). Ne preseneca le veliko stevilo angleskihbesed, ampak tudi sam nacin njihovega vkljucevanja v sicer slovenska besedila. Ce so se v preddigitalnem obdobju angles besede vecinoma »prijele« sele po obdobju prilagajanja in se na koncu v rabi niso razlikovale od drugih slovenskih besed, danes casa za adaptacijo, kaj sele za jezikoslovno presojo o njihovi ustreznosti ni vec Besede, ki so v nekem trenutku aktualne, npr. v Ameriki, se v naslednjem trenutku ze pojavijo na slovenskem spletu. Primer take besede je selfie za avtoportret, posnet z mobilnim telefonom, ki ga delimo po intemetu. Tako fenomen kot beseda sta z bliskovito naglico obnorela ves (predvsem mlajsi) svet in se razsirila tudi k nam. Pri tej besedi sicer ni tezav z izgovar pa tudi pisava ni posebno zahtevna, ceprav se pojavlja v dveh oblikah (selfie/selfi). Bolj problematicni so primeri, kjer gre za tezje razumljive besede ali besedne sklope, ki so tistim, ki ne znajo angles ali se ne ukvarjaj z nekim specificnim podrocjem, nerazumljive. Ce so bili taki primeri se pred casom v tiskanih medijh obicajno navedeni v posevnem tisku ali navednicah in pospremljeni z razlago, tega v zadnjem casu skorajda ni vec ali pa je v besedilu tako skrito, da se mora bralec za to, da najde razlago, posteno potruditi. Zdi se, da pisci besedil jemljejo znanje anglescine za samomnevno in se jim ne ljubi angleskega delà besedila vec niti posebej oznaciti. Navajam nekaj primerov naslovov iz tiskane in spletne izdaje Vecera, ki gredo ocitno v smer lfibridizacije jezika: