Družinski tednik, ilustrovani list za mesto in deželo, je nadaljevanje Romana. Izhajal je tedensko v Ljubljani. Bil je namenjen bolj kot razvedrilo ljudem
Časopis Mati in gospodinja je izhajal na štirinajst dni, kot priloga časniku Domoljubu. Vseboval je razne nasvete v gospodinjstvu, vrtnarstvu, zdravilstvu, vzgoji otrok, pa tudi besedilo za razvedrilo
Časnik Delavska politika je izhajal večkrat na teden, sprva v Ljubljani, nato pa ga izdaja Konzorcij v Mariboru. Poročal je o delavstvu, njihovih razmerah, pravicah, se zavzemal za socializem
Glasilo slovenskih rudarjev, Rudar, je delovalo pet let, od 1910 do 1914, ko je Evropo zajela prva svetovna vojna. Rudar je izhajal v Zagorju, združeval, obveščal in informiral pa je o vseh ...premogovnikih v Sloveniji, ki je bila takrat še del Avstro-Ogrske monarhije. Vseboval je gospodarski vpogled v cene premoga po svetu, obširno poročal o rudarskem dogajanju v tujini, pogoste in obsežne so bile novice o zavarovanju zaradi nevarne narave dela, veliko prispevkov je bilo tudi na temo delavstva samega in delavskih pravic. Socialistična ideja Rudarju ni bila tuja. V eni od številk je najti sledeči buditeljski klic: »Rudarji! Vpliv bomo imeli pri delodajalcu tedaj, če si ga pridobimo potom svoje organizacije! Organizacija more postati gospodar sveta, če hočemo mi sami! Če nočemo, ostanemo tudi v bodoče sužnji!« Izhajal je trikrat na mesec.
Časnik Delavska politika je izhajal večkrat na teden, sprva v Ljubljani, nato pa ga izdaja Konzorcij v Mariboru. Poročal je o delavstvu, njihovih razmerah, pravicah, se zavzemal za socializem
Sobota je kranjski tedenski časopis, ki se je spogledoval s socializmom in levo usmerjenostjo. Industrijski preporod Kranja se je dogajal tik pred pričetkom 2. svetovne vojne, tista leta pa izhaja ...tudi Sobota, od 1937 do 1938. Tednik napoveduje novi red: »Kmet in delavec: ali se kranjski meščan zaveda, da sta to jedro ljudstva, ki donašata v mesto vso silo, ki jo imata: njuno delo? Kranjski meščan naj se pravočasno zave te resnice, naj se izkoplje iz socialne nepoučenosti, da, iz še bolj nevarne socialne čustvenosti, ter naj se privadi socialne razumnosti.« Z odlokom Notranjega ministrstva so 10. avgusta 1938 časopis prepovedali: »Na osnovi zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku PREPOVEDANO vsako nadalnje izhajanje našega tednika 'Sobota'.« Kraljevina Jugoslavija se je z vstopom Evrope v 2. svetovno vojno nagnila k fašizmu in nacizmu, da bi se oddaljila od komunizma, ki se je vse bolj krepil na področju Jugoslavije. Tako levo politična naklonjenost časopisa jasno ni bila zaželena
Družinski tednik Roman je izhajal od leta 1929 do 1935. Vsebinsko se je naslanjal na bolj lahkotne teme z raznimi nasveti za ženske (Za Evine hčerke, kot je poimenoval rubriko sam časopis), objavljal ...je romane, pripovedi tujih in domačih avtorjev. Prirejal je tudi natečaje za amaterske pisce: »Novi senzacionalni natečaj 'Romana'. Vsak čitatelj 'Romana' je poklican, da piše za naš list! 2000 Din nagrad za najboljše prispevke.« Šlo je za literarna dela več ali manj trivialnega značaja. Pojavljale so se tudi šale, na naslovnicah so bili filmski junaki, časopis, ki je v glavnini predstavljal razvedrilo.
