Časnik Jutro je bil neodvisen političen dnevnik. Vsebinsko je skušal preseči prepad med klerikalci in liberalci. Objavljal je tudi novice iz Balkana. Je najverjetneje prvi slovenski dnevnik, ki je ...objavljal karikature
Glasilo Kmetijske družbe vojvodstva kranjskega je izhajalo v Ljubljani vsake štirinajst dni. Delilo je razne kmečke nasvete in vsebovalo strokovne članke v zvezi s kmetijstvom
Časnik Delavska politika je izhajal večkrat na teden, sprva v Ljubljani, nato pa ga izdaja Konzorcij v Mariboru. Poročal je o delavstvu, njihovih razmerah, pravicah, se zavzemal za socializem
Dnevnik Jugoslovan je izhajal v Ljubljani krajši čas. Vseboval je politične in gospodarske novice doma in po svetu, spremljal kulturno dogajanje in vseboval tudi kotiček za otroke oziroma mladostnike
Tabor je bil dnevnik Jugoslovanske demokratske stranke, ki je pričel izhajati leta 1920 v Mariboru. Bil je naslednik dnevnika Mariborski delavec. List je poročal o mednarodnem političnem dogajanju, ...vprašanjih Maribora in zaledja, predvsem pa o boju med liberalnim in katoliškim taborom ter pri tem ostro napadal klerikalizem, z obravnavanjem narodnostnih vprašanj pa je vplival na krepitev narodne zavesti v severovzhodni Sloveniji. V začetku maja 1927 je Tabor prevzel konzorcij Jutra in ga preoblikoval v Mariborski večernik Jutra
Časnik Delavska politika je izhajal večkrat na teden, sprva v Ljubljani, nato pa ga izdaja Konzorcij v Mariboru. Poročal je o delavstvu, njihovih razmerah, pravicah, se zavzemal za socializem
Glasilo slovenskih rudarjev, Rudar, je delovalo pet let, od 1910 do 1914, ko je Evropo zajela prva svetovna vojna. Rudar je izhajal v Zagorju, združeval, obveščal in informiral pa je o vseh ...premogovnikih v Sloveniji, ki je bila takrat še del Avstro-Ogrske monarhije. Vseboval je gospodarski vpogled v cene premoga po svetu, obširno poročal o rudarskem dogajanju v tujini, pogoste in obsežne so bile novice o zavarovanju zaradi nevarne narave dela, veliko prispevkov je bilo tudi na temo delavstva samega in delavskih pravic. Socialistična ideja Rudarju ni bila tuja. V eni od številk je najti sledeči buditeljski klic: »Rudarji! Vpliv bomo imeli pri delodajalcu tedaj, če si ga pridobimo potom svoje organizacije! Organizacija more postati gospodar sveta, če hočemo mi sami! Če nočemo, ostanemo tudi v bodoče sužnji!« Izhajal je trikrat na mesec.
Glasilo Jugoslovanskega ljudskega gibanja Zbor je izhajalo od leta 1936 do 1938. Absolutno zagovarja Kraljevino Jugoslavijo: »Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo jugoslovanskonarodno, družabno in ...duhovno skupnost, katero veže krvna sorodnost in zavest iste usode. Jugoslovanskemu narodu kot celoti so podrejene vse koristi. … Kraljevina Jugoslavija je zgodovinsko-politična nujnost in samo ona omogoča obstoj in svobodni razvoj jugoslovanskega naroda.« V javnosti je gibanje Zbor uveljavljalo program, ki se je deloma zgledoval po politični zgradbi nacistične Nemčije in fašistične Italije. Reich je gibanje celo nezakonito financiral. Kasneje, leta 1940, je oblast Kraljevine Jugoslavije gibanje Zbor ukinila
