The book 'In the moonlight glow. Outlines of mythic characters in the villages of Lokev and Prelože in the context of Slavic mythology' is a rarity on the European scale in the field of pre-Christian ...beliefs. What makes it so valuable is that it is a first-hand record of these beliefs, as they were told to the author by people close to him, grandmothers, grandfathers and villagers, who preserved their old-faith beliefs and rituals until the last century. The book is therefore an inexhaustible source of old- faith practices, beliefs, sacred places and other folklore traditions in the villages Lokev, Prelože and their immediate neighborhood. As such, it is one of the main sources of study in Slavic mythology, as well as in general and monument to the integration of karst-nature and its people.
The scientific monograph ('A Written Record of Live Storytelling') brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It ...addresses threeContext, Texture and Transcoding of Stories Told Live by Tina Kravanja from Bavšica” brings the basic theory and methodological procedures for field documentation, transcription and research of narrative folklore. It addresses three levels of a folklore event – context, texture, and text – in the narration of folklore stories. Each level, especially context, is further enhanced with the theoretical findings derived from the author's own field work, e.g. defining storytelling meeting as alternation of stories, told in more artistic expression, and of linking texts told in an everyday. Linking texts are important cohesive ties of storytelling event as whole. The book also deals with defining of six roles of the participants who influence the course of storytelling event, etc. The monograph also attempts to solve the problem of putting down oral stories onto paper. To preserve as much information as possible, it proposes transcription as well as transcoding with the help of accurate phonetic transcription, concurrent notes on the texture, and a description of the context. The methods are explained with the phonetic transcription of 22 stories told by Tina Kravanja from Bavšica during a single field visit.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Smernice, ki sem jih upoštevala pri oblikovanju, so se nanašale predvsem na skladnost med estetiko in tehnološkim procesom. Ena od vodilnih tem je bila seveda zgodba, na kateri je temeljil motiv, ki je prikazan. Nekaj motivov mi je predstavila somentorica Špela Šedivy, saj je imela že določene koncepte tudi za ostale lokacije, vendar je dovolila manevrski prostor za možne popravke ali drugačne ideje. Pri ustvarjanju motiva je pomagala tudi sošolka Iva Vita Hostnik, ki je za to lokacijo izdelala kip konjske lobanje. Odločile smo se, da so glavni elementi zgodbe poleg konjske lobanje tudi zaklad in štrige, ki razčetverijo vedamca. Strinjale smo se, da to poenostavimo tako, da so prikazane le roke, ki vlečejo in trgajo narazen draperijo. Ta ponazarja moškega, ki je želel izkopati zaklad. Ker je bilo določeno, da bo na lokaciji stalo sedem kamnitih kipov, jih je od tega pet z uprizorjenim bojem med čarovnicami in moškim.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“Po enem izročilu naj bi na tem mestu volk raztrgal kobilo, od katere je ostala le njena lobanja, po drugem naj bi tu stal kol s konjsko lobanjo, okrog katere naj bi plesale čarovnice.” (Mitski, ...2020, 12)Skulptura: “Spiralna postavitev sedmih kosov peščenjaka obiskovalca vodi od obstoječe apnenčaste majhne skale v krajini (tujek na flišnatem področju) do kamnitega zaklada. Najprej se soočimo s kamnito konjsko lobanjo, ki strmi proti nam, potem se premikamo naprej, če uspemo priti mimo ‘čarovnic’ (rok, ki grabijo in trgajo), prispemo do zaklada, ki kuka iz tal.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da ...naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.
“V rodiškem izročilu velja Globoka jama ali Jama v Borštu, podobno kot Cikova, za mesto prehoda na drugi svet. Kot slišimo v pripovedi, naj bi tu živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske ...zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče, jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k njemu v jamo in jih nato »ponesel v nebesa«, z drugimi besedami ženske so naredile samomor v jami.” (Mitski 2020, 24)Skulptura: “Ozek, pokončen kos apnenca je oblikovan v odžagano hrastovo deblo z vejo. Na vejo je obešena ruta. Odžagano deblo simbolizira konec življenja, ruta pa namiguje na to, da je na tem mestu nekdo bil, nekaj pustil … Mehkoba obešene rute je v nasprotju z grobim »lubjem« na površini »debla«. Oboje skupaj je prikrita, a močna interpretacija izročila o samomorih žensk v Globoki jami.” (Mitski 2020, 55)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorica pri skulpturi Drevo z ruto je Marija Romih.