Na poti do sem sem razmišljal, kako začeti to srečanje – in bolj sem razmišljal, bolj se mi je zdelo absurdno, da bi uvodoma predstavljal nekoga, ki ga vsi poznate. Pač pa lahko povem anekdoto, za ...katero mogoče ne veste vsi. V Društvu za antične in humanistične študije smo predlani prišli na idejo, da bi profesorja Gantarja predlagali za neko drugo nagrado, ki je imela med obrazci tudi obrazec za soglasje predlaganega. Naredil sem osnovnošolsko napako ter pisal profesorju, če ga lahko izpolni in podpiše. On pa mi je odpisal, da je nagrad v življenju dobil preveč in da prosi, naj ga ne predlagamo. Eksplicitno izraženi zahtevi se je težko upreti. Smo pa v društvu tudi poznavalci Otona Župančiča, ki je, kot veste, napisal, da gre osel enkrat na led, »baš to je oslovstvo«, in da modrec ve, kako je »danes pal«, jutri bo pa plesal po njem. Ko smo tako profesorja predlagali naslednjič, tokrat za Prešernovo nagrado, ga nismo nič spraševali. Na tem mestu bi se zato rad zahvalil Miljani Cunta s Slovenske matice, ki je vse to koordinirala, in SAZU, ki je predlog takoj podprla; resnično sem vesel, da ob tej priložnosti lahko sediva tukaj.
This article presents the image of Croatia in the autobiographical works and memoirs of Janez Trdina-more precisely, the image, morality, and character of the Croats, both men and women, their life ...and clothing, the life of Croatian farmers from the central parts of Croatia, the Croatian clergy, life in Croatia under the Bach's absolutism and after its fall, the images of Varaždin, Rijeka, and other Croatian cities, and a view of the Rijeka reading room.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Podatek o prevajalcu: Lj.c; Prijatelj, Ivan- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the ...Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
The second edition of the book by archaeologist Ivan Šprajc, a considerably enlarged version of the first edition published in 2009, is a first-person narrative of his explorations in the Maya area. ...Written by a distinguished expert and published in German in 2015, with an English translation currently in press in the USA, it is an adventurous story presenting in a reader-friendly way the incidents, difficulties, dangers, and triumphs experienced by an archaeologist in the tropical forest of southeastern Mexico. The thematically rounded episodes following the chronological order of Sprajc's expeditions include interesting information about the life of the ancient Maya, about their settlements, economy, social order, religious life, politics, and the emergence, development, and collapse of their civilization, as well as about the lives of their modern descendants, the technological advances of archaeology, and Mexico's concern for cultural heritage. The book is equipped with an overview map and a wealth of photographic material.Publication of this book was made possible by generous gifts from Slovenian supporters of Šprajc’s expeditions: Abanka, Ars longa, Adria kombi, and National Geographic Slovenia (Rokus Klett Publishing House).
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vabilo za zbiranje spomivov in fotografij v okviru Dnevov Evropske kulturne dediščine 2016 z naslovom Dediščina okoli nas, 30. ...septembra 2016.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
K izpopolnjevanju modela se je vrnil v kratki pripovedi Zlocin Bernarda Tula (3000 besed), ki je podobna Cerkovniku Martinu po dogajanju in po upovedovanju vaske stvarnosti. Precej podobna je tudi po ...premisljevanju o »zlocinu, ki ga je naredil «, o preteklosti ipd., s tem da je Bernard Tul manj razgledan, manj bister, nekaj korakov za cerkovnikom. Toda pisatelju je bila taka podoba rojaka ocitno potrebna, da bi dovolj prepricljivo opozoril na krivice, ki se dogajajo preprostim primorskim ljudem. Ti so drzavo doumevali v okviru besed »davek, vojascina, cesar«, ko je cesar umrl, se je Dunaj »odmaknil silno dalec, drzava pa se je preselila v Rim«. In zdaj so Bernardu dokazovali, da je »z nasiljem in uporom drzavi stregel po zivljenju«. Tega seveda ni mogel razumeti, kakor ni moglo kaj podobnega razumeti primorsko ljudstvo. Drzavo je obcutil kot nekaj tujega, sovraznega, medtem ko si je domovino predstavljal kot nekaj povsem drugacnega, prijaznega: »Domovina - to je bila domaca, zakajena bajta za vasjo, siroko ognjisce, na katerem zivo prasketa suho brinje in siri prijeten vonj po smoli, buca terana in okrogla, vesela Sturmova Liza, vaski zvonik, sonce na vecernem morju in megla nad Doberdobom, brajda, loka, laz, godrnjavi sosed Sirca in velika skala na Hrescakovi gmajni.« Tako je pojmoval domovino v tujini, na fronti, v ruskem ujetnistvu, takrat je domovina »zavonjala po sveze preorani zemlji ter kanila na dno njegove zalostne in uzaljene duse«. O vseh teh stvareh je Bernard razmisljal v jeci, »a razmislil ni nic«. Tretjeosebni pripovedovalec nato pripoveduje (podobno kot pri Cerkovniku Martinu) o Bernardovem zivljenju: otrostvo, mladost, manjvrednostni obcutek, vojna, rusko ujetnistvo, internacija, neka zenska ga izrabi, vroca zelja, da bi se vrnil domov, po vojni vrnitev v domaci kraj; razmerje z »ravsasto « Marjeto, zenitev, veliko otrok, »Bernard pa je delal«. Pripovedovalec oznaci socialni polozaj Bernardove druzine, ki se ne razlikuje dosti od polozaja mnogih drugih Krasevcev, takole: »Krompirja in polente je bilo zmeraj manj - kruha sploh niso poznali - davkov in ust zmerom vec.« Ko je miniral veliko skalo, da bi razsiril obdelovalno povrsino, so ga orozniki obtozili, da je prav on z dinamitnimi patroni pognal v zrak vasko solo, in ga zaprli. Po vsem tem se zacenja zadnji del pripovedi in Bernardova kalvarija obtozenca, zlocinca, placanca, »ki je stregel po zivljenju svoje lastne drzave«. Vlacili so ga po zaporih - Gorica, Trst, Koper, Rim. Na sodnem procesu so ga obsodili na 25 let jece. Poslusal je, a ni »skoraj nic razumel«, saj je bil nedolzen. Pisatelj je ironiziral zagovor Bernarda in tovarisev; advokat po dolznosti je govoril z »mehkim liricnim glasom«, zaradi vneme (!) je prehajal v »zoprno vrescanje «. Osladno je oznacil njihov boj z revno zemljo in revscino. In pribil: »Mar mislite, da bi sami prisli do teh uporniskih dejanj! ... To so sami zapeljani nesrecnezi.« Skratka, primorske ljudi je prikazal kot bebce, manj vredne ljudi in s tem prepriceval sodisce, naj bo prizanesljivo do teh nesrecnikov: »iz teme so prisli, temi jih vrnite«. Ob vse tem se je v Bernardu nekaj premaknilo; postal je uporen, »kri mu je zavrela po zilah«, a ko so ga zaprli v celico: »Obstal je za vrati, razklenil roki in roki sta mu padli ob telesu.« Zlocin Bernarda Tula je po invariantnih lastnostih kratka pripoved z modelsko tipiko, podobno Cerkovniku Martinu, le da je manj dodelana, kompozicijsko in zgodbeno nekoliko ohlapna, tip »obraza« s slikovito oznacenim cloveskim likom - osrednjo osebo - iz vaskega sveta, s tem da so domoljubni poudarki ocitni in upornistvo proti tuji oblasti prepoznavno. Avtobiografske sestavine so se v precejsnji meri ponovile, poglavitni poudarek je ostal na krivicni jeci in trpljenju v njej. Tudi ta pripoved je se en primer objektivizacije pisateljevega travmaticnega dozivljanja jece in vsega okrog nje. V vsakem cloveskem liku, na katerega je prenesel jetniska dozivetja, je na svoj nacin predstavil tudi posredovanceve zivljenjske in osebnostne lastnosti, vsi skupaj pa so postali podoba zatiranih Krasevcev. Med osebami, ki so postale nosilke Kosmacevih avtobiografskih znacilnosti, se uvrscajo: jetnik v Bozicni noci v jeci, Danilo v Bozicnem pismu iz celice 589, Najdu v Potepuhu Najduju, delno student Peter v Studenta Petra povest o materi, Vladimir v Veliki nedelji, delno sinova v Kraski simfoniji, cerkovnik Martin v Cerkovniku Martinu, Bernard v Obisku in zdaj Bernard v Zlocinu Bernarda Tula (Glusic 1975: 95-100).