The specifics of process manufacturing have a great influence on production management. The focus of process-production control is to maintain stable and cost-effective production within given ...constraints. The synthesis of production-control structures is thus recognized as one of the most important design problems in process-production management. This article proposes a closed-loop control structure with the utilization of production-performance indicators (pPIs) as a possible solution to this problem. Suggested concept takes into account also economic issues of production. pPIs represent the translation of operating objectives, such as the minimization of production costs, to a reduced set of control variables that can then be used in a feedback control. The idea of production-feedback control using production pPIs as controlled variables was implemented on a procedural model of a production process for a polymerization plant. Preliminary results demonstrate the usefulness of the proposed methodology. At the implementation stage we must be aware that appropriate IT system has to be available which ensures needed online production data.
Posebnosti procesne industrije imajo velik vpliv na vodenje proizvodnje. Poudarek vodenja proizvodnje v tovrstnih industrijah je na vzdrževanju stabilne in stroškovno učinkovite proizvodnje znotraj danih omejitev. Načrtovanje strukture sistema vodenja proizvodnje tako predstavlja enega izmed najbolj zahtevnih problemov. Kot možna rešitev omenjenega problema je v prispevku predlagan koncept zaprtozančnega vodenja z uporabo proizvodnih kazalnikov učinkovitosti (pPIs). Predlagan koncept upošteva tudi ekonomski vidik proizvodnje. Uporaba kazalnikov učinkovitosti omogoča prevedbo doseganja globalnih ciljev proizvodnje (npr. minimizacijo proizvodnih stroškov) v ustrezno izvedeno zaprtozančno vodenje izbrane podmnožice procesnih veličin. Ideja zaprtozančnega vodenja, kjer kazalnike pPI uporabimo kot regulirane veličine, je bila preizkušena na proceduralnem modelu proizvodnega procesa polimerizacije. Preliminarni rezultati kažejo na uporabnost predlagane metodologije ob predpogoju, da je v fazi implementacije potrebno zagotoviti ustrezno informacijsko podporo za zagotavljanje vseh potrebnih podatkov za vodenje proizvodnje.
JIRA Agile (formerly known as GreenHopper) is a plugin that adds agile project management to any JIRA project. It allows you to visualize your existing process and stimulate incremental improvement. ...JIRA Agile brings the power of agile methodology to Atlassian JIRA. With JIRA Agile Essentials you will dive straight into the action, exploring critical agile terminologies and concepts in the context of JIRA Agile. Learn to install and run JIRA Agile, and set it up to run with Scrum and Kanban. Collaborate with your colleagues to define requirements, create user stories, and manage and plan sprints based on the availability of your members. Create reports and share your project progress with other stakeholders. With this practical guide, you will develop a great working knowledge of JIRA Agile and make your project management much more efficient.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
V Domu počitniške skupnosti Bežigrad v Portorožu se te dni vrši desetdnevni tečaj za tajnice vodilnega osebja ...v podjetjih in ustanovah, ki ga je organizirala Ljudska univerza Cene Štupar iz Ljubljane-Bežigrada. Program tečaje je zelo pester in obsega osnovna načela, po katerih naj tajnica kot asistentka starešine najde pravo mesto v kolektivu – bodisi glede odnosov bodisi glede sistema delitve dela. Predavanja obsegajo tehniko dela, poslovanje s strankami in drugo, združeno s praktičnimi prikazi dela tajnice.- Original language summary:
Portorož - seminar ljudske univerze, tečaj za tajnice.- Portorož - a course for secretaries, organised by an adult education centre.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Try going a week without hearing a call for a massive overhaul of our educational system. Parents, students, educators, bureaucrats, pundits . . . everyone says something must be done. But what? And ...who should do it? In this environment, school leaders must build bridges for change.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Novo mesto: zunanjost tovarne, notranjost Krka, toplarna, IMV obrat v Šentjerneju, proizvodnja, Novoles, ...Novoteks proizvodnja, zunanjost Labod, gradbišče SGP pionir, središče mesta, pešci, proizvodnja Krka, Novoteks.- Information:- Novo mesto: several years of investing in development have brought good results and an increase in production and the economy of Novo mesto.- Original language summary:
Novo mesto: nekajletna prizadevanja za razvoj so zagotovila dobre rezultate in napredek v proizvodnji in novomeškem gospodarstvu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Analize morfološkega stanja vodotokov v Mestni občini Ljubljana in raziskovalne naloge o ljubljanski hidrografski mreži opozarjajo na slabo stanje ohranjenosti morfologije vodotokov v tem območju. ...Razvoj novega mestnega plana, usmeritev in predlogov za obnovo mesta je zato priložnost tudi za sugestije rehabilitacijskih ukrepov v ljubljanski hidrografski mreži. Ne nazadnje moramo za dobro morfološko stanje vodotokov poskrbeti tudi zaradi zahtev lani sprejete evropske okvirne vodne smernice (Aneks 5), ki v določenem obdobju v vsaki izmed držav podpisnic predvideva tak status površinskih voda vodotokov.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Kolektiv Železarne Jesenice čakajo v letu 1962 težke naloge ob obsežnih načrtih za rekonstrukcijo in ...razširitev železarne. Preteklo nedeljo je imela sindikalna organizacija 14. redni letni občni zbor, na katerem so poudarili smelo vključitev v proces demokratizacije v ekonomskih in družbenih procesih. Tehnični direktor železarne tov. Bogo Homovec je seznanil navzoče z načrti za rekonstrukcijo in gradnjo novega nasipa, ki bo povezal železarno na Jesenicah z jeklarno v Javorniku. Zvonko Pogačnik pa je spregovoril o problemu higiensko tehničnega varstva in opozoril na veliko število obratnih nezgod v preteklem letu. Kolektiv Železarne Jesenice namerava v letošnjem letu ustvariti družbeni produkt v višini 35 milijard 700 milijonov dinarjev.- Information:- Jesenice: plans for increasing ironworks production in 1962; a general assembly of the ironworks workers committee; production and safety at work.- Original language summary:
Jesenice: načrti razširitve proizvodnje železarne v letu 1962; občni zbor sindikata železarne, proizvodnja in varnost pri delu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Problem vođenja škole dugo je aktualan u procesu reformiranja školskog sustava, pri čemu se propituje autonomija ravnatelja škole, ali i uključenost ostalih dionika u donošenje odluka koje ih se ...tiču. Pritom se nastoji napustiti model individualnog vođenja škole, koji podrazumijeva ravnatelja kao jedinog nositelja odlučivanja u vođenju škole. Umjesto toga, zagovara se model distribuiranog vođenja u procesu kojega se moć odlučivanja dijeli sa svim dionicima odgoja i obrazovanja, a radi povećanja kvalitete odgoja i obrazovanja. Postavlja se pitanje kako se u taj proces uklapa delegiranje, koje je kulturalno uvjetovano i manifestira spremnost zaposlenika na prakticiranje takve prakse u procesu donošenja odluka. Sukladno tomu, cilj je bio provesti analizu teorijskih modela vođenja škole da bi se ovim radom doprinijelo razumijevanju položaja delegiranja na razmeđu individualnoga i distribuiranog školskog vođenja. Iako delegiranje sadrži elemente distribuiranog vođenja jer su u vođenje uključeni i drugi dionici, još uvijek je u ovom modelu vođenja naglašeno individualno vođenje ravnatelja i autoritet koji proizlazi iz njegove formalne pozicije u hijerarhiji škole. Ono je još uvijek zastupljeno u školama i odolijeva suvremenim nagnućima, budući da viša razina aktivnog uključivanja zahtijeva spremnost svih zaposlenika na dijeljenje odgovornosti, iz čega onda proizlazi zahtjev za demokratizacijom cjelokupne kulture škole.
The issue of school leadership has been accompanying the on-going school reform discourse, focusing on the autonomy of school leaders and the involvement of other stakeholders in the decision-making process. At the same time, an effort is being made to abandon the model of leading school independently, meaning that the headteacher is the sole bearer of power in school. Instead, the model of distributed leadership is advocated implying that the power is shared with all stakeholders in the decision-making process, with the aim of school improvement. The question arises as to how delegation fits into this process, which is culturally conditioned and shows the willingness of school employees to get involved in the decision-making process. Therefore, the aim was to analyses theoretical models of school leadership in order to contribute to the understanding of the position of delegation at the borderline between individual and distributed school leadership. This paper places delegation on the border between independent and distributed school leadership. Although delegation contains elements of distributed leadership (with numerous stakeholders involved in leading), this model of leadership still emphasizes the headteacher’s independent actions based on the authority derived from his formal position in the school hierarchy. As such, it resists modern tendencies and continues to exist in contemporary schools, due to the reluctance of other stakeholders to take on further responsibilities and get more actively involved in the process of creating a more democratic school culture.
Pedagoško se vođenje sve više promiče kao participativni oblik vođenja
koji predstavlja odmak od tradicionalnog razumijevanja da je samo
jedan vođa u ustanovi. U slučaju predškolske ustanove, uz ...vođenje
na razini čitave ustanove, i odgojitelji bi trebali prakticirati pedagoško
vođenje na razini pojedine skupine djece. Za to su im potrebne određene kompetencije kako bi bili spremni za primjenu različitih aspekata pedagoškog vođenja u svakodnevnoj praksi. Stoga se spremnost
promatra kao posjedovanje potrebnih znanja i vještina za djelotvorno
rješavanje različitih profesionalnih izazova u sklopu pedagoškog vođenja, ali i odgovoran pristup, tj. svjesnost o važnosti kompetencija
pedagoškog vođenja.
Provedeno je istraživanje s ciljem detektiranja kakvoće spremnosti
odgojitelja za rad u odgojno-obrazovnim skupinama primjenom
pedagoškog vođenja mjerena samoprocienom razvijenosti kompetencija vođenja te procjenom važnosti pojedinih kompetencija
za pedagoško vođenje. Provjerena je i značajnost grupnih razlika
u navedenoj (samo)procjeni. Rezultati pokazuju da se odgojitelji
procjenjuju najspremnijima uvažavanju različitosti i multikulturalnosti te izgradnji povjerenja i suradničkog odnosa s djecom, dok se
najmanje spremnima procjenjuju za primjenu novih tehnologija u
radu, ulaganje truda u profesionalni razvoj te uključivanje roditelja
u rad ustanove. Utvrđene su određene statistički značajne razlike u
procjeni važnosti pojedinih aspekata pedagoškog vođenja i samoprocjeni njihove razvijenosti u odnosu na stručnost odgojitelja, radno
iskustvo i uvjete rada.
Razvoj suvremenog demokratskog društva temelji se na integriranju temeljnih demokratskih vrijednosti u sve njegove sfere i dimenzije, pa tako i u područje odgoja i obrazovanja. Ovakvi se zahtjevi ...stavljaju i pred škole, a pritom se ključna uloga daje ravnatelju, koji je nositelj i voditelj svake inovacije u svojoj školi (Fullan, 2005; 2007; Bush i Middlewood, 2013; Pont, Nusch i Moorman, 2008; Stein, 2015). Jedan od tipova školskog vođenja koji odgovara ovim zahtjevima naziva se demokratsko školsko vođenje, čiji razvoj s jedne strane utječe na razvoj školske kulture koja se temelji na demokratskim vrijednostima i demokratskim normama, dok s druge strane, ono omogućuje svim uključenima, učenicima i odraslima, stjecanje znanja i razvoj vještina koje će ih učiniti aktivnim građanima. Cilj ovoga rada je analizirati dosadašnje spoznaje u području specifičnog tipa školskog vođenja pod nazivom demokratsko školsko vođenje. Posebna pozornost usmjerit će se na teorijsko-praktičnu operacionalizaciju konstrukta demokratskog školskog vođenja u dosadašnjim istraživanjima. Predstavit će se i analizirati istraživanja koja nude odgovore na pitanja zašto razvijati demokratsko školsko vođenje, kako se ono može razvijati te koja je njegova uloga u razvoju demokratske školske zajednice.
The development of the modern democratic society depends upon the successful integration of main democratic values in all its spheres, including education. Schools are faced with these challenges as well. The main role in the process of school change is given to the school principal, who is the leader of every innovation in school (Fullan, 2005; 2007; Bush, Middlewood, 2013; Pont, Nusch, Moorman, 2008; Stein, 2015). One out of many types of school leadership is called democratic school leadership. One of the goals of such leadership is the development of school culture that is based on democratic values and practices. Further on, the development of democratic school leadership opens an opportunity for students and teachers to gain knowledge an develop skills needed for them to become active citizens in their communities. The main purpose of this paper is to analyze the existing literature in the field of democratic school leadership. Special focus is on the theoretical and practical operationalization of the democratic school leadership as it is presented the literature. Further, we shall analyze the possible answers to the questions of why and how to develop the democratic school leadership, and what is its role in the development of the democratic school community.