Artur Munk je medicino študiral v Budimpešti, po končanem pripravništvu je delal kot ladijski zdravnik na relaciji Trst – New York. Bil je na Karpatiji, ko so reševali preživele po potopu Titanika. ...Kot nadporočnik – zdravnik je 1917. leta padel v rusko ujetništvo. Potem se je z ženo in sinom vrnil v Subotico, kjer je do smrti delal kot zdravnik.O življenju svojega deda bo govorila znana trebanjska zdravnica dr. medStela Munk, ki je knjigo tudi prevedla v slovenščino.
V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V ...drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni.
Marko Anton Plenčič se je rodil v Solkanu 23. aprila 1705. Študiral je na Dunaju in v Padovi; od leta 1735 dalje je na Dunaju opravljal zdravniško prakso. Plenčič se je ukvarjal tudi z ...znanstvenoraziskovalnim delom – zbiral je gradivo o nalezljivih boleznih: škrlatinki, davici, črnih kozah. Rezultate svojih raziskav je objavil v obsežnem delu Opera medico-physica – 4 razprave v ločenih zvezkih na skupno več kot 900 straneh. Prvo razpravo z naslovom O nalezljivih boleznih je objavil leta 1762. V prvi razpravi govori o zgodovini kužnih bolezni in pojasnjuje lastnosti bolezenskega kontagija, govori o vzrokih in posledicah gnitja ter o podobnosti procesov pri gnitju in pri gnojenju ran. V drugi razpravi je objavil izsledke opazovanj epidemije črnih koz in preprečevanje te hude bolezni, tretjo razpravo pa je namenil škrlatinki. Četrta razprava govori o potresu, ki je leta 1755 prizadel Evropo, Afriko in Ameriko – opazil je namreč, da se ob naravnih nesrečah močno poveča število nalezljivih bolezni. Knjižnica hrani ravno ta prvi zvezek, kupili smo ga v antikvariatu.
Ob 1000-letnici omembe Goriške je izšla knjiga protomedika Antona Muznika Goriško podnebje. Vsebuje faksimile latinskega originala in slovenski prevod.
