Strategije Montserrat Sarto, namenjene spodbujanju branja, ki je ključna kompetenca, in doseganju avtonomne bralne pismenosti, temeljijo na igri, postopnosti in dialoškosti. V delo v skupini ...vključujejo vse udeležence (učence, dijake, študente, bralce). Izhajajo iz bralskega potenciala vsakega posameznega bralca ter njegovega notranjega doživljanja in odziva na prebrano besedilo. Postopno razvijajo razumevanje in užitek pri samostojnem branju. Spodbujajo komunikacijo z besedilom in o besedilu, učitelj je le usmerjevalec in posrednik.
V sodobni kulturi se srečujemo z vrsto zamenjav paradigem, ki usmerjajo pozornost h kulturnim vsebinam s poudarjenimi vizualnimi, kinetičnimi, taktilnimi in performativnimi učinki. Te izrazito ...demonstrira umetniški performans, ki kot avdiovizualen, taktilen, proprioceptičen in motoričen investira uprizorjena telesa v gibanju, je časoven in procesualen. Čeprav je performans v jedru performativnega obrata od kulture teksta (ki predstavlja literarno paradigmo) h kulturi performansa (ki vpliva tudi na neumetniška področja), sodi danes tudi tekst v performans, in sicer v tisti modalnosti, ki vključuje tako napisane/izgovorjene črke in besede kot druge besedilne sestavine: praznine, »belo pisavo«, prečrtane črke in besede, odsotnost, izginjanje in bralčevo telesnost vključujoče aranžmaje. V tem eseju obravnavamo projekta Bit.Fall in CyberSpaceLand, ki funkcionirata kot performansa hitrega pojavljanja besed in njihovega izginjanja ter kot uprizoritvi vizualnih besedilnih aranžmajev. Prav tako pa se v teh projektih vzpostavlja igra verbalnih in neverbalnih označevalcev, ki sodi k razširjenem konceptu teksta, razumljenega kot besedilna storitev; ta igra spodbuja ne-samo-branje kot novo modalnost kompleksnega izkušanja teksta.
Ker nimamo avtorskih didaskalij, je celoten svet drame (vključno s psihično in materialno realnostjo) predstavljen izključno z besedami, ki jih govorijo dramski liki. Roman Ingarden imenuje takšen ...način predstavljanja shematična reprezentacija: na ta način predstavljeni predmeti so namreč samo skicirani, nešteta nedoločena mesta v njihovi predstavitvi vabijo bralca, da jih v procesu konkretizacije alirekonstrukcije zapolni z intelektualnimi in domišljijskimi operacijami in se pri tem opira na svoje znanje in izkušnje. Tako konkretizacijo kot rekonstrukcijo je treba ločevati od literarnega dela samega; ker ju oblikuje bralec s svojo domišljijsko dejavnostjo, predstavljata oviro pri spoznavanju dela samega. Ingardnovo teorijo so kritizirali prav zaradi tega, ker daje bralcu preveč manevrskega prostora pri konstituiranju in tudi pri rekonstrukciji literarne umetnine (Ray, Kos, Holub, Calinescu). Zdi se, da te kritike temeljijo v nekoliko poenostavljenem razumevanju Ingardnove izredno kompleksne analize, v kateri se kaže, da je vloga bralca sicer omejena s tekstom, a vendarle vitalnega pomena za sekundarno eksistenco literarne umetnine. V članku so obravnavani neverbalni dejavniki motivacije v Sofoklovi tragediji; razdeljeni so v tri skupine: značajske poteze, dramska klima in čutne izkušnje. Članek se zaključi z analizo Odisejeve neverbalne motivacije v tragediji Ajant, ki predstavlja poseben primer, saj je tu odločilni dejavnik motivacije Odisejeva izkušnja numinoznega.
Prispevek predstavlja kinegrame v šestih izbranih literarnih delih, ki so primerni za učence v drugem in tretjem triletju osnovne šole. Kinegrami so poseben tip frazeoloških stalnih besednih zvez, ki ...ubesedujejo neverbalno govorico. V članku ugotavljamo vlogo kinegramov na leksikalni, semantični in besedilni ravni. Ugotovitve kažejo, da večina kinegramov opisuje občutke, subjektivno doživljanje in odzive v določenih situacijah. V analizi izpostavljamo tudi pomensko razlago ob kinegramu in pogosto rabo kinegramov v povezavi s primerjalnimi frazemi. Raziskava opisuje z besedami izraženo neverbalno komunikacijo in njen prispevek k slogovni raznolikosti in slikovitosti v literarnih besedilih za mlade bralce.
Texts that display common prototypical characteristics are often grouped into text types or genres. Genres are the result of habitual language and behavioural activities within the communicative ...field of a specific discursive community. The definition of a genre derives from the complementary model of text definitions. Unlike genres, text types are formed based on language infrastructure; they are not part of systematic text grouping (classification and typologisation). Knowledge of genres is crucial to participating in social processes.
V govoru Trubarjeve rojstne vasi Rašica se zaradi križanja poti sever - jug in (nekdaj) vzhod - zahod stika tudi več izoglos, ki znotraj dolenjskega narečja delijo skupine med sabo bolj podobnih ...govorov, v tem primeru razvitejših na severu in bolj arhaičnih na jugu. Vas ni bila nikoli sedež župnije, ampak se je celo iz škocjanske prestavila v velikolaško, kar je zagotovo povzročilo začetek mešanja prvotnih značilnosti govora, ki se v njem še vedno odraža. Rašica je točka T242 v Slovenskem lingvističnem atlasu, po tej vprašalnici zapisana že leta 1959 in ponovno raziskovana leta 2008. Opis govora v obliki fonološkega opisa je hrati prispevek k temu velikemu narečjeslovnemu projektu.1
Stereotypes are an integral part of processing information; therefore, they belong to the human mental world, which co-shapes the social world, including by means of media texts with informational ...and entertainment content and communicative intent. Despite third-wave feminism, gender stereotypes can still often be found in these texts, thus maintaining the binarity of both genders and their characteristic (social) roles.
Prispevek se ukvarja z načinom izražanja biološkega spola in njegovega razmerja do slovničnega spola v sodobnih slovenskih in čeških besedilih s posebnim ozirom na pravilnike Filozofske fakultete ...Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi. Raziskava se kontrastivno posveča izbranim slovničnim prvinam obeh jezikovnih sistemov, sporočevalni funkciji jezika v besedilu in smiselnosti oziroma načinu uresničevanja spolno občutljive rabe jezika v čeških in slovenskih besedilih.
According to semiotics, a text is a complex linguistic sign examined from semantic, syntactic, and pragmatic points of view. The latter includes the language user, as (s)he is the only one to whom ...the signifier evokes the signified and vice versa. This should also be taken into consideration in the analysis of cohesive-connective language devices as simple signs that structure a text and show vibrations of language with time, space, and man.
Najtezje opredeljivo prozodi?no sredstvo, ki je izrazito individualno, je barva glasu, ki jo navadno opredeljujemo kar z metafori?nimi izrazi. »Z glasovnim barvanjem se razodeva stanje govornih ...organov in dusevnost ...; lahko se namerno uporablja za umetnostno oblikovanje« (ToPorisi? 2000: 554). Barva glasu je lahko stalna, to je tista, ki je za posameznika posebna, ga identificira, po njej se bistveno lo?i od drugih ljudi; lahko pa je kontrolirana in jo oseba spreminja - uporabljamo jo pri posnemanju glasu drugih. Predvsem ta tip barvanja z glasom uporabljajo igralci. Ker je cilj mojega raziskovanja objektivno opisati sredstva, ki jih uporabljajo igralci, je pomembno, kako lahko barvo glasu tudi foneti?no prikazemo, kako jo lahko merimo. Po raziskavah, ki jih opravljajo na zagrebski foneti?ni soli,4 se da barvo glasu opredeliti in meriti predvsem z analizo formantov5 (Ivo Skari? 1991: 156). Pri tem naj bi nam vrednosti F1 - okoli 500 Hz, F2 - okoli 1500 Hz, F3 - okoli 2500 Hz in F4 - okoli 3500 Hz (Fant 1970, Sundberg 1974, Laver 1996 v Varosanec-SKAri? 2005: 27) pokazale, da gre za t. i. normalen glas. Normalne osnovne frekvence naj bi se po meritvah gibale med 60 in 240 Hz - za zenske je povpre?na vrednost 200 Hz, za moske pa 120 Hz. »Raziskovanje potrjuje, da je za estetiko glasu vokalnih profesionalcev pomembna frekvenca formantov in jakost resonantnih frekvenc« (Varosanec-SKAri? 2005: 48). V splosnem je zna?ilno, da je pri zenskah razlika formantov na frekven?ni lestvici ve?ja kot pri moskih. Pri igralcih se navadno za dolo?anje barve glasu analizirajo t. i. igralski formanti (Varosanec-SKAri? 2005: 49). Prou?evanje odrskega govora v uprizoritvi Hlapci: Komentirana izdaja poteka v dveh temeljnih korakih. V prvem koraku prou?ujem razliko med dramskim in uprizoritvenim besedilom, ki ga razumem kot neke vrste scenarij za gledalisko uprizoritev. V prispevku termin uprizoritveno besedilo razumem kot besedilo, ki se lahko bolj ali manj razlikuje od dramske predloge. Skozi zgodovino se je odnos drasti?no spreminjal, od obdobja tako imenovanega tekstocentrizma, ko je bila zna?ilna podrejenost uprizoritvenega besedila dramskemu: dobra je bila tista uprizoritev, ki je dramskemu besedilu ?im bolj v popolnosti sledila. Sledilo je obdobje, ki se je od prejsnjega popolnoma odvrnilo in je besedilo postavilo v ozadje - obdobje scenocentrizma. V novem tiso?letju (in ze prej) je dramsko besedilo le ena od uprizoritvenih komponent, ki soustvarja uprizoritev. V tej to?ki opredeljujem razmerje med uprizoritvenim in dramskim besedilom - v koliksni meri uprizoritveno besedilo odstopa od dramskega, torej koliko je dramaturskih ?rt in na katerih mestih so. Ukvarjam se z morebitnim dopisanim besedilom, kjer gre za vprasanje, ali je dopisano iz drugih dramskih, filmskih odlomkov ali je ustvarjalno delo samih ustvarjalcev uprizoritve. Oboje je namre? zelo povezano s celotno uprizoritvijo in njenimi vsebinskimi poudarki. Ugotavljam, v koliksni meri ?rtanje in dopisovanje besedila vpliva na vsebino, ali se povezuje oziroma ujema z rezijskim konceptom. Z omenjenimi uprizoritvenimi elementi je usklajen tudi govor oziroma raba prozodi?nih sredstev v govoru. Jermanov govor je v skladu z intimnostjo prizora po?asen in tih; premori so dolgi, v govoru jih je veliko; register je nizek; razponi intonacije so majhni, intonacija je najve?krat padajo?a (najve? je izjav); barva glasu je prijetna in temna (zna?ilna barva za odrski moski glas). Meritve s programom Praat17 so potrdile, da je Jermanov glas tih (50-70 dB18), register nizek, razponi intonacije pa ve?inoma majhni.19 V primerjavi z Jermanovim je Ankin govor hitrejsi in glasnejsi; razponi intonacije so majhni, a ve?ji kot pri Jermanu. Barva glasu in register se od Jermanovega bistveno razlikujeta - razliki sta posledici individualnih razlik med glasovoma obeh igralcev, tudi posledici razlik med zenskimi in moskimi glasovi. Ankin hitrejsi in glasnejsi govor izvira iz njenih osebnostnih zna?ilnosti: je vedra in zivahna oseba. V primerjavi z njo je Jerman zaskrbljen, razmisjujo?, umaknjen v svoj notranji svet in v tem prizoru predvsem zalosten. Zato je razli?nost njunega govora logi?na. ?ustveni naboj je mo?an, saj gre za trenutek tik pred razglasitvijo rezultatov volitev, kar bistveno vpliva na rabo prozodi?nih sredstev v govoru: predvsem na glasnost, ki se pove?a, na hitrejsi govor, visji register in na ve?je intonacijske loke (vuleti? 2007: 75). Na rabo prozodi?nih sredstev v tem prizoru vpliva konkretna situacija govora, prav tako pa tudi osebnostne zna?ilnosti posameznih oseb. Komar, ki je eksplozivna oseba z mo?nim dozivljanjem in izrazanjem svojih ?ustev in mnenj, govori hitro, zelo glasno in z velikimi intonacijskimi razponi. v primerjavi z jermanom in v tem prizoru s Hvastjo - obe osebi sta umirjeni in premisljeni - je njegov register izrazito visji. Meritve s programom Praat potrdijo, da Komar v skladu s svojim karakterjem uporablja predvsem glasnost (60-90 dB),20 njegov register je visji (do 500 Hz, nikoli pa nizji od 150 Hz), razponi intonacije so ve?ji kot pri Jermanu. Komarjev register je v vseh govornih situacijah tako visok, kot je pri Jermanu le v ?asu najve?jega afekta (najnizji izmerjen je 75 Hz, najvisji 500 Hz), enako velja za razpone intonacije. Formantna analiza ne pokaze izrazite razlike med obema osebama glede prijetne-neprijetne barve glasu. Po osebnostnih zna?ilnostih Komarju najbolj podobna zenska oseba Minka, ki je prav tako ?ustvena in hitro spreminja svoja prepri?anja in mnenja, prav tako kot Komar govori glasno, hitro in z velikimi razponi intonacije, njen register pa je visok, kar potrjuje, da to?no dolo?ena raba prozodi?nih sredstev sovpada s to?no dolo?enimi emocijami govorca (Vuleti? 2007).
