Osrednji cilj sodobnih psiholingvističnih raziskav sprotnega branja stavkov je odkrivanje, katere so glavne kognitivne omejitve pri uporabi skladenjskega znanja za dosego razumevanja. Ugotovljeno je ...bilo, da je lažje procesirati oziralne odvisnike, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom osebka, težje pa tiste, pri katerih je oziralno jedro povezano s skladenjskim mestom predmeta – hkrati pa je procesiranje sredinsko vstavljenih struktur težje od procesiranja desno vstavljenih. Obe razliki se očitno razkrijeta z metodo samotempiranega branja, pri katerem udeleženec na računalniškem zaslonu s pritiskanjem na tipko bere stavke besedo za besedo. S to študijo so razlike v procesiranju glede na vrsto in glede na mesto vstavljanja oziralnega odvisnika prvič obravnavane tudi v slovenščini.
Strategije Montserrat Sarto, namenjene spodbujanju branja, ki je ključna kompetenca, in doseganju avtonomne bralne pismenosti, temeljijo na igri, postopnosti in dialoškosti. V delo v skupini ...vključujejo vse udeležence (učence, dijake, študente, bralce). Izhajajo iz bralskega potenciala vsakega posameznega bralca ter njegovega notranjega doživljanja in odziva na prebrano besedilo. Postopno razvijajo razumevanje in užitek pri samostojnem branju. Spodbujajo komunikacijo z besedilom in o besedilu, učitelj je le usmerjevalec in posrednik.
V sodobni kulturi se srečujemo z vrsto zamenjav paradigem, ki usmerjajo pozornost h kulturnim vsebinam s poudarjenimi vizualnimi, kinetičnimi, taktilnimi in performativnimi učinki. Te izrazito ...demonstrira umetniški performans, ki kot avdiovizualen, taktilen, proprioceptičen in motoričen investira uprizorjena telesa v gibanju, je časoven in procesualen. Čeprav je performans v jedru performativnega obrata od kulture teksta (ki predstavlja literarno paradigmo) h kulturi performansa (ki vpliva tudi na neumetniška področja), sodi danes tudi tekst v performans, in sicer v tisti modalnosti, ki vključuje tako napisane/izgovorjene črke in besede kot druge besedilne sestavine: praznine, »belo pisavo«, prečrtane črke in besede, odsotnost, izginjanje in bralčevo telesnost vključujoče aranžmaje. V tem eseju obravnavamo projekta Bit.Fall in CyberSpaceLand, ki funkcionirata kot performansa hitrega pojavljanja besed in njihovega izginjanja ter kot uprizoritvi vizualnih besedilnih aranžmajev. Prav tako pa se v teh projektih vzpostavlja igra verbalnih in neverbalnih označevalcev, ki sodi k razširjenem konceptu teksta, razumljenega kot besedilna storitev; ta igra spodbuja ne-samo-branje kot novo modalnost kompleksnega izkušanja teksta.
The article is the second part of the survey on the use of the electroencephalographic (EEG) methods in the analysis of (literary) reading. Contrary to prevalent cognitive theories (the so-called ...modular model) alternative theories supported by emerging brain imaging data presuppose the existence and simultaneous interactions of a number of different representations, supported and maintained by distributed neuronal mechanisms (the so-called activated states model). This question can also be approached by using the time-frequency analysis of EEG data which allows an insight into parallel processing by dividing time course of oscillatory electrical activity of the brain into frequency bands. Individual frequency bands are considered to be important for various aspects of cognitive mechanisms, which are also the basis of language processing in reading.
Članek prinaša synkrisis dveh načinov, s pomočjo katerih učitelji klasičnih jezikov učencem pomagamo pri bralnem razumevanju izvirnih latinskih in starogrških besedil. Prvi način predstavlja postopek ...prevajanja po skladenjski prioriteti, ki ga pri pouku klasičnih jezikov tradicionalno spodbujamo v našem prostoru; drugega povezujemo predvsem z alternativnimi metodami poučevanja klasičnih jezikov (npr. z metodo bralnega pristopa, ki se je uveljavila v anglosaksonskem prostoru) in pomeni tehniko linearnega branja. S soočenjem obeh bralnih tehnik prispevek načenja nekatera temeljna vprašanja didaktike pouka klasičnih jezikov (učnih ciljev, razmerja med prevajanjem in bralnim razumevanjem, specifik branja izvirnih besedil v klasičnih jezikih), ponudi pa tudi nekaj primerov vaj in praktičnih strategij, ki so nam lahko v pomoč pri spodbujanju bralnega razumevanja ter pri senzibiliziranju učencev za branje latinskih in starogrških literarnih besedil.
Po Vrecku, ki povzema tudi starej se interpretacij e Sfericnega zrcala, ima ta zapis stevilne funkcije. Najprej je K inicialka, prva crka Kosovelovega priimka, njegovega »nesojenega« krstnega imena ...(Kvintilijan) in tudi prva crka besed konstruktivizem ter konstruktor. Dalje Vrecko ugotavlja, da zrcalna podoba te erke lebdi v zraku prav zato, ker je zrcaljena - gre torej za premagovanje teznosti in rast v prostor. Tretjic je »slika erke K v resnici ucinek konstrukcijskih crt, s katerimi pesnik dosega globino prostora«. Izrazito pomemben vidni element zapisa te erke je, da navpicnica in posevnici, ki jo zarisujejo, niso prekinjene, temvec se v skladu z neevklidsko geometrijo dotikajo v neskoncnosti. Vrecko pravi, da je pesem hkrati del »kontinuuma zunaj pesmi«, kar lahko razumemo tudi kot kontinuiteto med »mikrokozmosom in makrokozmosom«. (Vrecko 2011: 382) Cetrtic, zrcaljeno zapisana crka K prikazuje plankonkavno zrcalo, »ki pomanjsuje in razprsuje in tako ustvarja obcutek gibanja«, pri cerner je pomembno, da je v to zrcalno gibanje postavljena celotna pesem. Petic, znotraj treh parov neskoncnih zrcaljenih vzporednic, ki sestavljajo podobo erke K, najdemo zapis: »Zakaj si izpustil zlati coin v mocvirje?« ali tudi, kot poudarja Vrecko: »K. Zakaj si izpustil zlati coin v mocvirje?« (prav tarn: 384) To po Vrecku kaze dvojno samonanasanje: najprej zaradi erke K, potem pa zaradi naslova Kosovelove zbirke Zlati coin, katere pesmi sam imenuje barzunasta lirika, pri cerner bi celotno besedilo lahko pomenilo tudi: »Konstruktivizem, zakaj si izpustil zlati coin v mocvirje?« (prav tarn: 385) Sestic, crka Kje v svoji zrcalni podobi naslikana na desni strani besedila, kar ima pomemebne posledice za gibanje percepcije pri branju pesmi. Sedmic, branje te erke zahteva prekinitev »linearnega branja« in bralca prisili, da »obrne glavo in vid«. Ker Vrecko ob svoji analizi sfericnega zrcala omenja tudi morebitno preoblikovanje pomena besede engagement, je taksno dejavnost bralca mogoce razumeti prav v smislu tega preoblikovanja. Osmic, zapis erke K, ki ni zaokrozen in se nadaljuje, kot pravi Vrecko, v neskoncnost, je mogoce razumeti tudi kot sied konstruktivisticne arhitekture te pesmi, saj se crte, ki crko sestavljajo, ne izgubijo v videzu celóte, temvec ostajajo bralcu dostopne v samem procesu zapisa, pesniskem postopku. Koncno je v tem tehnicnem in inzenirskem zapisu mogoce prepoznati tudi Kosovelovo misel o besedah kot zidakih, »s katerimi zida, konstruira«. V skladu z navedenim Vrecko povzema interpretacijo pesmi na tak nacin: Jaana Simóla povzema ugotovitve stevilnih nevroznanstvenih studij delovanja percepcije med branjem, da konvencionalna odlocitev, da beremo od leve proti desni,10 vpliva na to, koliko besed vidimo levo in desno od tocke, v katero je med procesom branja osredotocena nasa pozornost. Vec parafovealnih11 besed vidimo v smeri branja, manj pa v nasprotni smeri. To kaze na fiziolosko lastnost delovanja nasega ocesa in vidnega korteksa, ki je odvisna od kulturne prilagojenosti (od ucenja), aje hkrati univerzalna in se pojavlja v zvezi z vsemi vrstami zapisovanja besed. Simóla proucuje vpliv oglasov (besed in nesmiselnih zaporedij crk), ki se pojavljajo na vrhu ali ob robu spletnih strani, a njene ugotovitve, ki jih pridobi z biometricno tehnologijo eye trackinga in nevrometricno tehnologijo EEG, je mogoce posplositi na vse vrste branja in besedil.12 Najpomembnejsa ugotovitev njene studije, ki je pomembna tudi za opredelitev nevropsiholoskih funkcij konstruktivisticnih elementov Sfericnega zrcala, je, da motnje (oglasi, besede in nesmiselna zaporedja crk) na desni strani zapisa (v smeri branja) procès branja motijo bolj od oglasov, ki se na spletnih straneh pojavljajo na vrhu zaslona.13 Ceprav ugotavlja, da relativna hitrost branja ni odvisna od smeri zapisa ali branja (bralci evropskih jezikov horizontalni zapis berejo prav enako hitro kot bralci japonskih zapisov vertikalni zapis14), preklapljanje med smermi znotraj ene vrste pisave (ce je recimo tekst v anglescini zapisan navpicno) upocasni branje oz. so prekinitve med napredovanji pozornosti v smeri branja daljse.15 Prav tako dokazuje, da so te prekinitve (ki jih je mogoce povezati s casom procesiranja pomena besede ali besedne zveze) daljse, ce bralci beremo neznane besede in kompleksnejsa besedila.16
Ko merimo spremembe napetosti na povrsini glave pri branju, j e samoumevno, da gre za tihi nacin branja.8 Ce bi namrec brali naglas, bi se v elektroencefalografskem zapisu pojavljale dodatne motnje ...zaradi aktivnosti in naprezanja misic na obrazu in vratu pri govoru. Osnovna predpostavka EEG snemanja je, da imajo kognitivni (in custveni) procesi v poteku jezikovne obdelave in bralnega razumevanja vpliv na spreminjanje EEG signala, kar pomeni, da je iz teh sprememb mogoce sklepati na razlike v kognitivnem procesiranju jezikovnih podatkov (npr. na semanticno obdelavo, obdelavo sintakticnih Struktur). Kognitivne nevroznanstvene raziskave, ki se (tihega) branja lotevajo s pomocjo ERP metode, je mogoce v grobem razdeliti na tiste, ki se ukvarjajo z merjenjem in analizo elektricne aktivnosti celic mozganske skorje pri branju (samo) posameznih besed (ang. Word-by-Word-Processing), in raziskave, ki jih zanima elektricni potencial mozganov pri branju in razumevanju stavkov (ang. Sentence Reading/Sentence Comprehension). V nevrolingvisticnih ERP raziskavah se povprecni elektricni odziv mozganov na posamezne besede ugotavlja z ozirom na psiholingvisticne dejavnike, kakor so pogostnost pojavljanja besede, njena besednovrstna pripadnost ipd.; besede so za namene eksperimenta bodisi razvrscene v naborne nize oz. sezname bodisi tvorijo besedne pare, tako da je mogoce primerjati odziv mozganov na besednovrstno razlicne besede, na razlicno frekventne besede itd. Besede so lahko vpete v stavke. Pri procesiranju stavkov se uporabljata dve vrsti jezikovnega oz. stavcnega gradiva. Ena vrsta stavkov vsebuje razlicne nepravilnosti oz. odklone, ki jih je mogoce vecinoma umestiti na leksikalnosemanticno in morfo-sintakticno raven, druga vrsta gradiva je ustrezno tvorjena na vseh jezikovnih ravneh. Obe vrsti gradiva se v nevrolingvisticnih eksperimentih uporabljata vzporedno, ker pri funkcijskih slikovnih raziskavah mozganov prideta v postev ponavljanje podobnih dogodkov in primerjava med deloma razlicnimi dogodki (eksperimentalni pogoji), da lahko z analizo signalov izluscimo relativne razlike mozganov med pogoji in zmanjsamo vpliv nakljucnega elektricnega suma. Nevrolingvisticna raziskava torej preverja, v cem je elektricna aktivnost mozganov, ki jo izzovejo pravilno/ustrezno tvorjene besede ali stavki, kakovostno drugacna od tiste, kijo izzovejo oblikoslovno-skladenjski in besednopomenski odkloni. Zaradi tega je elektricni odziv mozganov na razlicno smiselne besede problematicno meriti zgolj s primerjavo posameznih besed in loceno od stavcne strukture oz. sirsega (stavcnega) konteksta. Za povprecenje elektricnega potencíala mozganov na besede v stavcnem kontekstu (naj)pogosteje vzamejo tip jezikovne naloge zapolnjevanja praznih mest v stavku (ang. Cloze Probability Test, nem. Lückentexttest)\ praznina je obicajno na koncu stavka. Tip naloge sta uporabila ze Kutasova in S. A. Hillyard. Pokazala sta, daje komponenta N400 obcutljiva na kontekstualno ne/ ustreznost besede na koncu stavka (nepricakovana besedaje izzvala negativnejsi val N400). Vendar ni mogoce spregledati vpliva, ki ga ima na komponento preostanek stavka oz. predhodni stavcni kontekst, saj v bistvu tlakuje pot besedi, s katero bralee nato zapolni prazno mesto na koncu stavka. Amplituda N400 je torej odvisna od povezanosti s prejsnjimi besedami v stavku, bralcevimi pricakovanji, kakor se oblikujejo v poteku branja, kar pomeni, da ucínek N400 odraza tudi vpliv predhodnega besednega oz. stavcnega konteksta.21 (Kutas/Hillyard 1984; van Petten/ M. Kutas 1987; Osterhaut/Holcomb 1992: 786-87; Kutas/van Petten 1994: 120)22 Podoben tip jezikovne naloge vkljucuje stavcne pare, samo da ti vsebujejo vse besede, eden od stavkov pa se zakljuci s pomensko oz. kontekstualno neustrezno besedo. Ilustrativen primerje ERP raziskava nizozemskih raziskovalcev23 (Haid idr. 2006). Pri stavkíh, kí so vsebovalí semanticne anomalije, je bila ugotovljena negativnejsa amplituda vala N400.24 Elektroencefalografija, na kratko EEG, je ena izmed neinvazivnih metod slikanja mozganov,1 s katero merimo kontinuirano elektricno aktivnost mozganov. Zajeti elektricni signal je »sestevek elektricne aktivnosti vecjega stevila zivcnih celic mozganske skorje«, na njegove lastnosti pa vplivajo tako lastnosti nevronov kakor medsebojni odnosi med nevronskimi omrezji v mozganih. Spremembe v EEG signalu so posledica bolj ali manj usklajenega (sojdelovanja nevronskih omrezij, ki se v EEG zapisu odraza v spreminjajocih se amplitudah zivcne aktivnosti mozganske skorje v razlicnih frekvencnih spektrih. (Silva 1991; Coenen 1995; Whittington idr. 2000; S. Brezan idr. 2004: 63) Signal se zajema s pomocjo elektrod, ki se namestijo napovrsini glave (skalpu). Elektroencefalografija se na podrocju medicine uporablja predvsem preko kvalitativne ocene neposredno vidnih znacilnosti signala - v nevrologiji in psihiatriji npr. za diagnosticiranje epilepsije, ugotavljanje mozganskih disfunkcij, motenj pozornosti. Kvantitativni nacini obdelave signala pa obsegajo razlicne in bolj ali manj kompleksne transformacije po principih teorije obdelave signalov, ki dovoljujejo dolocanje specificnih komponent v signalu, ki so v kontinuiranem posnetku sicer prekrite z elektricnim surnom okolice. Kvantitativno analizo prakticirajo predvsem na podrocjih kognitivne psihologije in kognitivne nevroznanosti, ker omogoca najbolj natancno mero casovnega poteka zaznavnih in kognitivnih procesov v mozganih, z milisekundno locljivostjo, pri cerner pa seje potrebno zavedati, da je prostorska locljivost metode v primerjavi z drugimi metodami funkcijskega slikanja mozganov slaba. Z drugimi besedami lahko z EEG metodami casovno natancno merimo odziv mozganov kot celóte, medtem ko tezje sklepamo na doprinos razlicnih delov mozganov, za kar so uporabnejse druge omenjene neinvazivne metode slikanja. EEG se vse pogosteje uporablja tudi na sorazmerno novih, komercialnih podrocjih, kakor je nevromarketing, kjer je lahko ucinkovit pri odkrivanju vzorcev ravnanj potrosnikov. V empiricni literarni znanosti (ELZ) za to método nimamo relevantnejsih zgledov.2 Zato je zanjo metodolosko in vsebinsko najzanimivejse siroko in v zadnjih petindvajsetih letih hitro rastoce podrocje eksperimentalnih nevrolingvisticnih raziskav. Med njimi pozornost vzbuja skupina raziskav, ki jih zanimajo elektrofizioloske podlage jezikovne obdelave. Ukvarjajo se z merjenjem in analizo sprememb v elektricnih potencialih mozganov in njihovih ritmih, kakor jih izzove kognitivno procesiranje razlicnih vrstjezikovnih podatkov pri branju in pri bralnem razumevanju.