Preko Grgarske kotline in Čepovanskega dola poteka naravni prehod iz nižine Vipavske doline v dolino reke Idrijce in v zgornjo Soško dolino ter proti zahodu na Banjško planoto. V železni dobi je ...pomembno vlogo ob tej komunikaciji imelo gradišče nad Grgarjem, na vrhu osamelca Grašišče. Strateška lega naselja je omogočala nadzor nad potmi, okoliška rodovitna ravnica je ponujala ekonomsko zaledje.
Med zaščitnimi arheološkimi raziskavami leta 2005 je bilo na severnem pobočju Grašišča odkrito obzidje s podpornima zidovoma, na položnejšem severovzhodnem pobočju pa utrjena podporna terasa. Naselje sodi v čas bronaste in železne dobe, občasna poselitev sega tudi v rimsko obdobje.
Poselitev dokazujejo tudi najdbe, odkrite leta 1977 ob gradbenih posegih na jugovzhodnem pobočju Grašišča in 1978, 2001 in 2005 na površini osrednjega dela gradišča.
Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon ...predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.
Mengeš ima bogato in pestro arheološko zgodovino, njegovo poselitveno podobo v preteklosti pa izrisujejo številne (četudi naključne) najdbe. Najzgodnejše zanesljivo potrjene sledi poselitve ...najdemo na hribu Gobavica. Poseljen je bil verjetno že v pozni bronasti dobi, zanesljivo pa v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), ko je bil utrjen s kamnitim obzidjem. Njegovi prebivalci so dočakali prihod Rimljanov. Sočasno z višinsko naselbino so sledi poselitve izpričane tudi v nižini. Severovzhodno od Gobavice je bila najdena naselbinska plast, domnevno iz pozne bronaste dobe. Na jugovzhodnem vznožju Gobavice (danes območje OŠ Mengeš) je bila v letih 2021/22 odkrita večfazna naselbina. Najstarejši arheološki ostanki (stavbe in najdbe) datirajo v čas pozne bronaste dobe, sledijo halštatske, latenske, antične in poznoantične najdbe, ki kažejo na dokaj kontinuirano rabo tega prostora. Prazgodovinska grobišča so se raztezala od severovzhoda (Staretova drevesnica) do jugovzhoda (Zavrti, Grobeljska cesta, Zoranina in Zadružniška ulica). Pod Oranžerijo je bila najdena posoda-domnevno žara, ki nakazuje potencialno grobišče. Še eno grobišče je bilo na območju Puščave na Gobavici. Nekaj grobov je bilo najdenih tudi v Malem Mengšu ob gradnji obvozne ceste. Ali gre tu samo za ostanke nekropole ali morda tudi sočasne naselbine, bo verjetno bolje razvidno po obdelavi rezultatov raziskave. Vsa grobišča, razen tistega v Puščavi in morda pri Oranžeriji, kažejo na so- časnost skeletnega in žganega pokopa.
Prazgodovinska naselbina na prostoru današnje Ljubljane je bila zgrajena na stičišču pomembnih prometnic in je delovala kot trgovsko središče že od kulture žarnih grobišč. Življenje v njej ...je potekalo od 13. do 5. st. pr. n. št., pri čemer je od sredine 8. in v 7. st. pr. n. št. opazen drastičen upad v poselitvi, kar se odraža tudi v majhnem številu grobov. Notranja struktura naselbine, odkrite na Tribuni (predel Prul), nam priča o premišljeni, dobro načrtovani ter strnjeni poselitvi. V njej se zrcalijo zametki urbanih elementov, sploh upoštevajoč domnevo, da je akropola stala na strateško pomembnem Grajskem hribu in da je bilo na Tribuni »spodnje mesto« večjega naselbinskega areala, v katerem so živeli in ustvarjali obrtniki (rokodelci) in trgovci. Ob reki Ljubljanici bi smeli pričakovati predel z gospodarskimi objekti oz. delavnicami ter pristan, na območju Poljan pa zaradi rodovitnih evtričnih rjavih tal polja, na katerih so uspevale kultivirane rastline.
Grobišča pri Humku v Dobovi Tina Berden; Primož Pavlin
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V članku so predstavljeni rezultati zaščitnih izkopavanj na zemljišču Antona Humka v Dobovi, kjer so leta 1981 naleteli na 34 grobov. Sodijo v pozno bronasto dobo, rimsko dobo in zgodnji srednji vek. ...Iz teh obdobij so v bližini znana še druga najdišča, ki kažejo, da je bilo območje Brežiških vrat gosto poseljeno.
Arheološke raziskave v zadnjih petnajstih letih dopolnjujejo naše poznavanje poselitve in razumevanje pokrajine v Beli krajini v pozni bronasti in starejši železni dobi. Raziskave vključujejo ...več pristopov, predvsem terenske preglede in pedološke analize ter radiokarbonsko datiranje vzorcev z izkopavanj. Opravljene so bile tudi analize podatkov zračnega lidarskega snemanja, slednje ponuja velik potencial za razkrivanje razsežnosti poselitve na pogozdenih območjih hribovitih obronkov ter nižinskega krasa v Beli krajini, pa tudi nove poglede na že znana arheološka najdišča.
V prispevku je posebna pozornost posvečena pomenu omenjenih pristopov pri terenskih raziskavah, opravljenih v mestnem jedru Črnomlja (1995–2008), na zahodni črnomaljski obvoznici (2004–2009) ter Dragatuškem polju (2000– 2019), ki so razkrili vzorce in podrobnejšo sliko poselitve v pozni bronasti in starejši železni dobi ter prazgodovinske rabe prostora na območju Črnomlja in Dragatuškega polja.
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
V prispevku predstavljamo rezultate arheoloških raziskav, ki so v letih 2016, 2017 in 2020 potekale na najdišču Sovič nad Postojno, že znano prazgodovinsko in rimsko naselbino. Pri tem so bili ...odkriti naselbinski ostanki iz bronaste in starejše železne dobe, poznega latena, rimskega obdobja in novega veka. Prispevek se osredotoča na najdbe iz bronaste in starejše železne dobe. najstarejše najdbe segajo v čas srednje bronaste dobe, najmlajše pa na konec starejše železne dobe. Lončenina kaže na povezave s severovzhodno Italijo, zahodno Slovenijo in Istro, pa tudi z Ljubljansko kotlino.
Prispevek prinaša nova spoznanja o poselitvi Komenskega Krasa v starejši železni dobi. Podrobneje so obravnavana tri v arheološki literaturi že znana najdišča, to so Tomaj, Štanjel in Zagrajec, kjer ...so bile v zadnjih desetletjih izvedene arheološke raziskave v povezavi z gradbenimi in kmetijskimi posegi na najdišču. Članek podaja preliminarne ugotovitve teh raziskav in izbor železnodobnega gradiva iz sočasnih gradišč na Komenskem Krasu: z Gradine pri Brestovici in z Debele griže pri Volčjem Gradu.
V članku se avtor ukvarja s problematiko dotoka jantarja na zahodni in srednji Balkan v času bronaste dobe (natanč- neje okoli 1600–900 pr. n. št.) ter njegovim kroženjem med regijami tega ...območja. Razpoložljivi podatki, povezani s to temo, so bili analizirani z uporabo različnih računskih metod. Predhodno tipološko opredeljene jantarne jagode kažejo kronološke razlike, kar omogoča delitev na dva glavna sklopa, ki ju je mogoče pripisati srednji in mlajši oz. pozni bronasti dobi. Nekatere oblike so v uporabi v obeh obdobjih. Za številne tipe je značilen omejen obseg razprostranjenosti, ki verjetno govori za lokalno proizvodnjo. Tipe jantarnih jagod avtor primerja tudi z jantarnimi izdelki s sosednjih območij z jantarjem. Izbrani predmeti, ki se pojavljajo skupaj z jantarjem, dodatno osvetljujejo notranjo dinamiko kroženja jantarja in kažejo na potencialne udeležence izmenjave.
PDF
