Prispevek v uvodnem delu prinaša pregled zgodovine raziskav prazgodovinskih najdišč na Notranjskem. V nadaljevanju so predstavljene tri arheološke lokacije, ki dobro zaobjamejo pozno bronasto in ...starejšo železno dobo notranjske halštatske skupnosti. Strateško pozicijo v sklopu Postojnskih vrat je imela v pozni bronasti dobi ali morda še nekoliko prej naselbina na Soviču nad Postojno. Naselbina na Cvingerju pri Dolenji vasi pri Cerknici je verjetno nastala med 10. in 9. st. pr. n. št. nad ponikalnico Velika Karlovica na obrobju Cerkniškega jezera. Prispevek se zaključi s predstavitvijo najdišča na Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je bilo leta 1978 raziskano grobišče. Predstavljeni so grobovi, ki nakazujejo časovni okvir pokopovanja med 9. in 6. st. pr. n. št.
Konec šestdesetih let minulega stoletja so bili na severnem obrobju Trbovelj pri gradnji stanovanjske soseske Volkova Loka naključno odkriti bronasti predmeti, ki jih je mogoče opredeliti kot manjši ...depo mešane sestave. Sestavljajo ga fragmentirani vrbovolistna sulična ost, meč tipa Arco in dva jezičastoročajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meča. Na podlagi tipološko-kronološke analize predmetov je depo uvrščen v horizont II slovenskih depojev oz. v stopnjo Ha A1.
Leta 1987 so severozahodno od Žadovinka pri Krškem naleteli na žgane grobove. Med zaščitnimi izkopavanji je bilo odkritih 25 grobov, v katerih so bili najdeni igla tipa Sirolo, tordirana ovratnica s ...koničastima koncema, lasni obročki s prepletom in psevdoprepletom, amfore, posoda z luknjo v ostenju, skodelici s presegajočim ročajem in vretence. Raziskana površina je del večjega poznobronastodobnega grobišča, katerega obseg ni ugotovljen. Najbližje primerjave za izkopane grobove najdemo na bližnjem grobišču na Gomilicah pri Dobovi. V zadnjih letih so bila v okolici zaznana tudi naselja, tako je na območju naravnega prehoda pri Brežiških vratih iz časa pozne bronaste dobe znanih kar šest grobišč in štiri naselja dobovske skupine.
Med raziskavami na poznobronastodobnem grobišču Žadovinek pri Krškem so bili v 14 izmed 25 odkritih grobov najdeni posamezni sežgani človeški ostanki. Temperatura žganja je bila ocenjena na do 800 ...ºC. Po skromni količini pridane žganine in nizkem deležu otroških pokopov se obravnavano grobišče ne razlikuje od drugih okvirno sočasnih grobišč na Dolenjskem in Štajerskem. Izmed šestih grobov, kjer je bilo mogoče vsaj pogojno opredeliti spol pokojnika, sta bila kot ženski pokop prepoznana le dva. V treh grobovih so bile ob človeških ostankih odkrite še posamezne sežgane kosti živali. Taksonomsko opredeljeni primerki so bili pripisani govedu in prašiču. Najverjetneje gre za daritev v ognju, ki bi utegnila pomeniti bodisi simbolno pogrebno pojedino bodisi pridatek z magičnimi, morda apotropeičnimi lastnostmi.
Regionalni muzej v Doboju hrani z ledine Krčevina iz Paležnice Donje depo 64 bronastih predmetov v skupni teži 7115 g. Sestavljajo ga napadalno orožje (sulična ost, bodalo, sekira), orodje (srpi) in ...odlomki ingotov, med katerimi izstopa robni del ingota oxhide. S svojo sestavo se depo navezuje na panonsko-karpatski žarnogrobiščnodobni delavniški krog, časovno pa se uvršča v stopnjo Ha A1 oz. v drugo stopnjo žarnogrobiščnodobnih depojev Bosne in Hercegovine po kronologiji Petra Königa.
The monograph presents the settlement of north-eastern Slovenia during the Late Bronze Age. It is divided into three parts. The first brings an analysis of the settlements, cemeteries, hoards and ...stray finds, i.e. all the structures that define the cultural landscape. The analysis shows a relatively dense habitation in the Early Bronze Age, followed first by a lull and then a peak, with the settlement network becoming densest towards the end of the second millennium BC.This is followed by a discussion on the typochronology of the pottery from the Bronze Age settlements at Ormož, Ptuj and Gornja Radgona.The last chapter of the first part offers an overview of the Late Bronze Age in north-eastern Slovenia and presents the living conditions, the process of forming centres, the economic basis as well as the contacts with distant places.The second and third parts of the book present the field investigations and finds from Grajski grič in Ptuj and Grajski hrib in Gornja Radgona. These two important hilltop settlements represented, together with the fortified settlement at Ormož, important Bronze Age centres in the settlement network of north-eastern Slovenia.
V letih 1997 in 1998 sta bila na Gobavici odkrita dva depoja mešane sestave. Vsebujeta v glavnem odlomke bronastodobnih sekir, med katerimi prevladujejo uhate. Poleg sekir so v obeh depojih še ...odlomki obročastega nakita in fibul. Sekire iz depojev so datirane v čas med 10. in 8. st. pr. n. št., obročasti nakit in fibule pa v halštatsko obdobje, delno celo v mladohalštatski čas, kamor datiramo zaključek odlaganja v depoja. Glede na primerjave sta depoja z Gobavice nad Mengšem primerljiva z depoji Šempeter, Gradišče nad Gornjo Košano, Kranj in Dragomelj II.
Ormož ranks among the most important archaeological sites in Slovenia. The fortified settlement from the Late Bronze and Early Iron Age extended over the area where the town stands today. It ...developed on a high-lying terrace on the left bank of the river Drava, which forms a broad bend right at the foothills. This site was intentionally selected, since towards the river it was protected by a steep slope, and to the east and west by relatively deep natural dykes. In the present monograph a survey is given of the results of the excavations which were carried out in Ormož during the period from 1974 to 1981.
Pred slabim desetletjem so bili na njivskih površinah južno od vasi Bratonci odkriti prvi artefakti, ki so opozorili na obstoj arheološkega najdišča na tej lokaciji. Od tedaj se je število zbranega ...arheološkega gradiva, predvsem odlomkov lončenine, povzpelo na več kot 1500 kosov. Večina gradiva pripada obdobju zgodnje in srednje bronaste dobe oz. njenega prehoda v pozno fazo. Zaradi značaja najdb lahko na najdišču pričakujemo naselbino iz omenjenih obdobij. Manjše število najdb lahko pripišemo tudi obdobjem od starejše železne dobe in vse do novega veka.
Zaton kolišč na Ljubljanskem barju Anton Velušček; Borut Toškan; Katarina Čufar
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2011, Letnik:
62
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku objavljamo rezultate arheoloških, dendrokronoloških in arheozooloških raziskav na štirih koliščarskih naseljih z Ljubljanskega barja, na predhodno raziskani Založnici in na novoodkritih ...Črnem grabnu, Dušanovem in Blatu. V letih 2009 in 2010 smo dokumentirali in vzorčili arheološke najdbe (keramiko), ostanke lesa v tla zabitih kolov, na katerih so bila postavljena koliščarska bivališča, in ostanke živalskih kosti. Na vzorcih lesa, ki so vsebovali nad 45 branik, smo opravili dendrokronološke raziskave. Določljivost živalskih kosti je bila pričakovano velika (NISP = 42 pri N = 70). Vzorci lesa z Založnice, ki je bila poseljena v stoletju pred 2400 pr. Kr., so bili datirani v leta med 2459 in 2457. Jesenov les na Črnem grabnu je bil večinoma posekan leta 2491 pr. Kr. Lesa z najdišč Dušanovo in Blato nismo mogli analizirati, ker je imel premalo branik oz. ni bil dovolj ohranjen. Arheološke najdbe na Založnici, Črnem grabnu in Dušanovem uvrščamo v somogyvár-vinkovško kulturo. Kolišče Blato je mlajše in najverjetneje datira v srednjo bronasto dobo. Tako spada v skupino podobnih naselij, s katerimi se zaključuje koliščarska doba na Ljubljanskem barju. Skladna s takšno časovno opredelitvijo je tudi vrstna sestava vzorca živalskih ostankov z dobro zastopanostjo lovnih vrst. Primerek goveje prstnice s kolišča Črni graben kaže deformacije, povezljive z izkoriščanjem teh živali kot delovno živino.