Pri podvodnem pregledu struge potoka Bistra na Ljubljanskem barju so bili na območju ledine Mali Otavnik odkriti ostanki koliščarske naselbine iz zgodnje bronaste dobe. V plasti peska z ...organskim deritom, ki se je odložila v okolici lesenih pilotov, so bili dokumentirani odlomki keramičnih posod, kamniti odbitki in orodja ter številni neobdelani kostni ostanki živali. Med kera-miko izstopajo fragmenti skodel in vrčka iz fine sive keramike z okrasom vtisnjene vrvice ter bolj številni grobi trebušasti lonci z lijakastim vratom. Naselbina, ki jo radiokarbonska analiza datira med konec 21. in začetek 18. stoletja pr. n. št., leži na skrajnem zahodnem robu razprostranjenosti pramenaste keramike in dopolnjuje fragmentarno poznavanje zadnje faze kolišč na Ljubljanskem barju. V poglobljenem delu struge vzporedno z ostanki kolišča so bili poleg keramike, sorodne tisti iz okolice pilotov, sekire iz jelenjega roga in harpune iz roga kaprida, odkriti tudi odlomki maloštevilnih posod s primerjavami v naselbinskih in grobnih kontekstih med osrednjo Slovenijo, Krasom, Istro in Liko. Slednji morda predstavljajo sledove mlajše faze poselitve iz končnega dela zgodnje bronaste dobe ali srednje bronaste dobe.
Avtor obravnava lončenino iz vrhnjih plasti v Mali Triglavci. Material izhaja iz izkopavanj, ki so potekala v jami med letoma 1979 in 1985 pod vodstvom dr. F. Lebna. Predstavljen je material, ki ga ...lahko vpnemo v rekonstruirano stratigrafsko sekvenco in obsega čas od mlajšega neolitika do starejše železne dobe
Analiza skromnega (NISP = 21) kostnega gradiva izbronastodobnih naselbin pri Iški Loki in Žlebiču je izpostavi-la odsotnost ostankov lovnih vrst in drobnice. Ohranjenost kostnesubstance ...podpira tezo o Iški Loki kot plani naselbini na trd-nem barjanskem obrobju, tj. izven domnevno že zamočvirjene-ga območja, ki naj bi ga v eneolitiku zasedalo jezero.
V članku objavljamo rezultate terenskega pregleda in sondiranj najdišč na severnih pobočjih Gorjancev južno od Šentjerneja. Predstavljena je tudi analiza arhivskih virov, ki govore o izkopa-vanju ...velike poznolatenske in zgodnjerimske nekropole Hribec v Mihovem. S pomočjo skic in zapisov smo uspeli rekonstruirati načrt grobišča in ga umestiti v prostor. Raziskave so pokazale, da je bilo širše območje Mihovega neprekinjeno poseljeno skozi celo prvo tisočletje pred Kr.
Archaeological sites whose importance extends beyond a Slovenian framework undoubtedly include the Bronze Age settlement of Oloris near Doljni Lakoš. The site was excavated in the eighties by staff ...of the Regional Museum in Murska Sobota and members of the Institute of Archaeology, ZRC SAZU, from Ljubljana.
Območje Zagorja ob Savi je bilo v prazgodovini precej obljudeno. Naključno in s sistematičnim pregledovanjem so bile v dobrih sto letih najdene sledi mnogih prazgodovinskih naselij in nekaterih ...pripadajočih grobišč, od eneolitskih do latenskih. Najdišča so še vedno prepoznavna, zato so lahko v predloženem članku geografsko in arheološko natančno opisana. Najdbe so katalogizirane in izrisane. Analiza topografske slike in arheološkega gradiva podaja podobo poselitve, načina pokopa in izrabe naravnih virov na območju Zagorja.
V prvem delu članka so predstavljeni rezultati zaščitnihizkopavanj, ki so pod nadzorstvom Mire Strmčnik Gulič pote-kala v maju in juniju leta 1993, pri gasilskem domu v Rušah,v izvedbi ...ZVKDS, območna enota Maribor. Pri tem je biloodkritih devet grobov ter osem jam iz časa mlajše kulture žarnihgrobišč. Celota se neposredno navezuje na leta 1952 odkritodrugo ruško žarno grobišče in je tako njegov integralni del.Drugi del članka obravnava grobišče kot celoto ter ga predvsemna podlagi keramičnega gradiva primerja z ostalimi grobiščiruške žarnogrobiščne skupine, kar omogoča njegovo natanč-nejšo kronološko umestitev.V zadnjem delu gre za poskus opisa rituala, kot je ob poko-pavanju umrlih morda potekal na drugem ruškem žarnem gro-bišču.
Uveljavitev poljedelsko-živinorejskega gospodarstva in pre-hod na metalurgijo v pozni prazgodovini sta, poleg klimatskihsprememb, močno vplivala na razvoj nekdanjega okolja. Kljubjasno vidnim ...spremembam paleookolja pa so vzroki za spre-membe vegetacije in nastanek današnje kulturne krajine še nejasni.V članku predstavljeni rezultati palinološke analize treh pale-oekoloških najdišč, ki so locirana v različnih fitogeografskihregijah Slovenije in severne Istre, kažejo, da je zaradi sekanjain požiganja gozda pokrajina v pozni prazgodovini postajalavse bolj odprta in raznolika, pojavile pa so se tudi spremembev sestavi gozda. Porast jelke morda lahko povežemo z vlažnejšoklimo in manj intenzivno gozdno pašo
V članku objavljamo rezultate terenskega pregleda arheo-loškega najdišča Libna, ki sodi med pomembnejša železnodobnasredišča v jugovzhodni Sloveniji. Drobno gradivo z Libne jebilo ...pred desetletji že predstavljeno strokovni javnosti, nisopa bile takrat opravljene natančne topografske raziskave naj-dišča. S terenskim pregledom smo leta 1992 na Libni doku-mentirali sedem poselitvenih enot: utrjeno naselje in šest go-milnih grobišč, ki so jih v glavnem raziskali že ob koncu devet-najstega stoletja. V dodatku na koncu članka objavljamo ar-hivske vire, pomembne za pravilno razumevanje poselitvenihstruktur in za zgodovino raziskav tega najdišča
V članku so zajeti rezultati sondiranj na petih višinskih naseljih v gričevju, ki se vleče vzdolž Save vzhodno od Ljubljane. Pred-stavljeni so terenski izvidi, najdbe in časovna opredelitev naselij. ...Ajdovščina nad Zaborštom pri Dolu je bila občasno poseljenav pozni bronasti in starejši ter mlajši železni dobi. Fibuli in rimski novci dokazujejo obiske Ajdovščine tudi v rimski dobi. Gradišče nad Dešnom je bilo prvič poseljeno v bakreni dobi. V starejši železni je bilo zgrajeno obzidje, ki je nudilo zatočišče tudi v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Poselitev Sitarjevca nad Litijo in Pančičevega vrha pod Javorjem v starejši železni dobi je zgolj verjetna, značilne keramične najdbe pa govore o obljudenosti obeh naselij v poznem latenskem obdobju, ko je bila poseljena tudi Gradišca pri Jelšah.
PDF