Extended description:
Zagreb – Ljubljana. 128 kilometrov po avtomobilski cesti. Za današnji razvoj motorizacije kratka razdalja, ki pa je za premnoge, zlasti turiste, lahko tudi dolga, morda celo ...utrudljivo dolgočasna.
Ne bomo delali primerjav, kakšne so podobne avtomobilske ceste v turistično in prometno bolj razvitih deželah. Primerjati dolgo belo cesto, ki veže središči bratskih republik – Zagreb in Ljubljano – s podobnimi v svetu, je tudi nemogoče. Avtomobilska cesta Zagreb – Ljubljana je osamljena, čeprav je za gospodarstvo nadvse pomembna. Ob njej skoraj ni sodobneje urejenih okrepčevalnic, bencinskih črpalk, medtem ko avtomobilskih servisov ali prodajaln z raznimi turističnimi potrebščinami – vsaj spominki – sploh ni.
V zameno za tisto česar ni, pa je ob avtomobilski cesti vendarle precej opozorilnih tabel, ki vabijo v bližnje mikavnejše turistične kraje, na katere pa tudi v vseh primerih ne opozarjajo. Toda v teh primerih gre v glavnem za kraje, ki so preveč od rok. Od Zagreba do Brežic za »leteče« turiste skoraj ni postojanke: grad Mokrice je 1.5 km proč od avtomobilske ceste, podobno je s Čateškimi toplicami, Videm – Krško pa je oddaljen celo 5 km.
Prva sodobneje urejena postaja, ki je tudi ob avtomobilski cesti, je torej v Brežicah. In dosedanje izkušnje kažejo, da je tu vedno dovolj prometa – bodisi na bencinski črpalki, bodisi v restavraciji z velikim vrtom. Potnikom so takšna postajališča torej dobrodošla; druga stran medalje pa jasno kaže, da so tudi ekonomsko upravičljiva. Toda od Brežic dalje proti Ljubljani spet samo dolga bela cesta… dokler ne pripelje na Otočec. Tu je spet bencinska črpalka, motel in v neposredni bližini stari grad, preurejen v turistične namene. Podobno, kot v Brežicah je tudi tu vedno dovolj potnikov. Oba primera torej jasno kažeta, da so obcestne postojanke vsestransko koristne. In če si vsestransko prizadevamo, da bi imeli na račun turizma in tranzitnega prometa čim več gospodarskih koristi, potlej moramo misliti tudi na čim več privlačnih postajališč ob avtomobilski cesti Zagreb – Ljubljana. Morda bodo prav ta postajališča postala tudi odskočna deska za bolj odmaknjene turistične kraje, ki jih je dovolj ob avtomobilski cesti.
REPORTAŽA Z DOLGE BELE CESTE - z avtoceste Bratstva in enotnosti; napis »Zabranjen ulaz na avtoput« in prometni znak za vozila, ki jim ni dovoljeno (kolesa, vprežna vozila), kažipot Ljubljana 128 km, Samobor 15 km, vožnja po prazni cesti, tabla s napisi krajev (Brežice, Bizeljsko, Kumrovec, Čateške toplice), počivališče z bencinsko črpalko, parkirani avtomobili, restavracija z vrtom, mizami na prostem, kažipot Otočec in Šmarješke toplice, kažipot Avtocesta Ljubljana – Zagreb.
Cesta bratstva in enotnosti, tudi Avtocesta »Bratstvo in enotnost« ali Avtocesta bratstva in enotnosti (srbohrvaško»Autoput Bratstvo i jedinstvo« ali Auto-cesta bratstva i jedinstva; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna cesta, ki je povezovala več republik bivše Jugoslavije. Tekla je od Jesenic preko Ljubljane mimo Novega mesta in Brežic, skozi Zagreb, Slavonski Brod, mimo Vinkovcev do Beograda, nato skozi Niš mimo Skopja do makedonsko-grške meje.
Izgradnja se je začela takoj po drugi vojni, Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile mladinske delovne brigade, ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter jugoslovanska vojska, skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382 km, uradno je bil odprt 27. julija 1950.
Kljub imenu avtocesta ni šlo za pravo avtocesto, cesta je imela eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), ni imela ločenih vozišč vendar pa je imela zunajnivojska križišča z lokalnimi cestami in železnico. Kasneje je bila predvidena izgradnja še druge polovice in dopolnitev do popolne avtoceste. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno, kasneje pa do 40.000 vozil. Večji del ceste je bil zgrajen iz betonskih plošč z vmesnimi razmiki, nekaj je bilo asfalta in nekaj krajših odsekov s kockami.
V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je ta hitro prišla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju.
Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet prekinjen vse do osvoboditve 1995.
Z izgradnjo avtoceste A2 v Sloveniji je bil večji del te Avtoceste na Dolenjskem zrušen in zgrajen na novo, na Gorenjskem pa je večinoma ostala.
Sedanja cesta je del evropskih poti E61 (Avstrija-Ljubljana), E70 (Ljubljana-Beograd) in E75 (Beograd-Grčija). (Vir: Wikipedija)
A report from the Fraternity and Unity Highway between Ljubljana and Zagreb.
Original language summary:
Reportaža z avtoceste Bratstva in enotnosti med Ljubljano in Zagrebom.
Extended description:
Zagreb – Ljubljana. 128 kilometrov po avtomobilski cesti. Za današnji razvoj motorizacije kratka razdalja, ki pa je za premnoge, zlasti turiste, lahko tudi dolga, morda celo utrudljivo dolgočasna.
Ne bomo delali primerjav, kakšne so podobne avtomobilske ceste v turistično in prometno bolj razvitih deželah. Primerjati dolgo belo cesto, ki veže središči bratskih republik – Zagreb in Ljubljano – s podobnimi v svetu, je tudi nemogoče. Avtomobilska cesta Zagreb – Ljubljana je osamljena, čeprav je za gospodarstvo nadvse pomembna. Ob njej skoraj ni sodobneje urejenih okrepčevalnic, bencinskih črpalk, medtem ko avtomobilskih servisov ali prodajaln z raznimi turističnimi potrebščinami – vsaj spominki – sploh ni.
V zameno za tisto česar ni, pa je ob avtomobilski cesti vendarle precej opozorilnih tabel, ki vabijo v bližnje mikavnejše turistične kraje, na katere pa tudi v vseh primerih ne opozarjajo. Toda v teh primerih gre v glavnem za kraje, ki so preveč od rok. Od Zagreba do Brežic za »leteče« turiste skoraj ni postojanke: grad Mokrice je 1.5 km proč od avtomobilske ceste, podobno je s Čateškimi toplicami, Videm – Krško pa je oddaljen celo 5 km.
Prva sodobneje urejena postaja, ki je tudi ob avtomobilski cesti, je torej v Brežicah. In dosedanje izkušnje kažejo, da je tu vedno dovolj prometa – bodisi na bencinski črpalki, bodisi v restavraciji z velikim vrtom. Potnikom so takšna postajališča torej dobrodošla; druga stran medalje pa jasno kaže, da so tudi ekonomsko upravičljiva. Toda od Brežic dalje proti Ljubljani spet samo dolga bela cesta… dokler ne pripelje na Otočec. Tu je spet bencinska črpalka, motel in v neposredni bližini stari grad, preurejen v turistične namene. Podobno, kot v Brežicah je tudi tu vedno dovolj potnikov. Oba primera torej jasno kažeta, da so obcestne postojanke vsestransko koristne. In če si vsestransko prizadevamo, da bi imeli na račun turizma in tranzitnega prometa čim več gospodarskih koristi, potlej moramo misliti tudi na čim več privlačnih postajališč ob avtomobilski cesti Zagreb – Ljubljana. Morda bodo prav ta postajališča postala tudi odskočna deska za bolj odmaknjene turistične kraje, ki jih je dovolj ob avtomobilski cesti.
REPORTAŽA Z DOLGE BELE CESTE - z avtoceste Bratstva in enotnosti; napis »Zabranjen ulaz na avtoput« in prometni znak za vozila, ki jim ni dovoljeno (kolesa, vprežna vozila), kažipot Ljubljana 128 km, Samobor 15 km, vožnja po prazni cesti, tabla s napisi krajev (Brežice, Bizeljsko, Kumrovec, Čateške toplice), počivališče z bencinsko črpalko, parkirani avtomobili, restavracija z vrtom, mizami na prostem, kažipot Otočec in Šmarješke toplice, kažipot Avtocesta Ljubljana – Zagreb.
Cesta bratstva in enotnosti, tudi Avtocesta »Bratstvo in enotnost« ali Avtocesta bratstva in enotnosti (srbohrvaško»Autoput Bratstvo i jedinstvo« ali Auto-cesta bratstva i jedinstva; krajše tudi samo »Avtocesta«) je (bila) dvopasovna cesta, ki je povezovala več republik bivše Jugoslavije. Tekla je od Jesenic preko Ljubljane mimo Novega mesta in Brežic, skozi Zagreb, Slavonski Brod, mimo Vinkovcev do Beograda, nato skozi Niš mimo Skopja do makedonsko-grške meje.
Izgradnja se je začela takoj po drugi vojni, Jugoslavija naj bi s tem postala prometno dobro povezana, v primerjavi s poprejšnjo predvojno povezavo, ki je bila sestavljena iz lokalnih, v večini primerov neutrjenih cest. Izdaten kos dela so opravile mladinske delovne brigade, ki so jih sestavljali jugoslovanski ter inozemski mladinci ter jugoslovanska vojska, skupaj jih je bilo skoraj 300.000. Najprej je bil končan odsek »Zagreb-Beograd« v dolžini 382 km, uradno je bil odprt 27. julija 1950.
Kljub imenu avtocesta ni šlo za pravo avtocesto, cesta je imela eno vozišče z dvema prometnima pasovoma (za vsako smer po en prometni pas), ni imela ločenih vozišč vendar pa je imela zunajnivojska križišča z lokalnimi cestami in železnico. Kasneje je bila predvidena izgradnja še druge polovice in dopolnitev do popolne avtoceste. Cesta je bila predvidena za obremenitev okrog 9000 vozil dnevno, kasneje pa do 40.000 vozil. Večji del ceste je bil zgrajen iz betonskih plošč z vmesnimi razmiki, nekaj je bilo asfalta in nekaj krajših odsekov s kockami.
V nadaljnjih desetletjih se je po cesti vil gost osebni, zlasti pa tovorni promet, zaradi česar je ta hitro prišla v izredno slabo stanje. V naslednjih letih so jo zato večkrat prenovili ter tudi razširili - del ceste, od Zagreba do hrvaško-srbske meje, je bil tako nadgrajen v štiripasovno avtocesto z odstavnima pasovoma, del ceste od srbsko-hrvaške meje preko Beograda proti Makedoniji pa nadgrajen v hitro štiripasovno cesto, ki pa je dandanes tudi v razmeroma slabem stanju.
Leta 1992 je bil, po osamosvojitvi Hrvaške in vojni na tem področju, promet pr
Extended description:
Razen potovanj na Luno in bližnje planete je atomsko stoletje iznašlo tudi avtoštop – nov način potovanja, pri katerem potrebuješ samo palec in nekaj poguma.
Igra med štoparji ...in vozniki – zanimiva samo za opazovalce – se je odvijala preteklo soboto na periferiji v Ljubljani.
Stotina brezbrižnih obrazov šviga mimo prosečega palca. Stotina modernih karoserij vseh oblik in barv.
Nazadnje, vendarle! Našla se je bela vrana.
Toda spet bo preteklo precej časa predno bo na vrsti naslednji. Kajti le redki izmed teh, ki se v udobnih naslanjačih vozijo mimo, ustrežejo želji prezebajočega študenta.
Poleg znanega palca nastopa v igri še nekaj mednarodnih šoferskih znakov. Nekateri pomenijo: ni prostora! Oprosti! Kmalu zavijem levo – in podobno. Štoparji si jih razlagajo tudi po svoje.
Mnogokrat sodelujejo v tem športu, ki je dovoljen zato, ker ni prepovedan, ljudje, ki jim štopanje prav nič ne pristoji. Zlasti še, če stoje ob cestah, kjer vozi avtobus vsakih pol ure.
Z veliko sreče nastopajo v igri dolgi lasje. Prijazen nasmešek že na daljavo kroti moč konjskih sil in izdatno pomaga vozniku, ko je treba pritisniti na zavoro.
Prihranjen je denar za dragi avtobus. Srečno in prijetno vožnjo!
Ljubljana - hitchhiking: its success depends on looks.
Original language summary:
Ljubljana - avtostop, vozniki ustavljajo glede na videz štoparjev.
Extended description:
Razen potovanj na Luno in bližnje planete je atomsko stoletje iznašlo tudi avtoštop – nov način potovanja, pri katerem potrebuješ samo palec in nekaj poguma.
Igra med štoparji in vozniki – zanimiva samo za opazovalce – se je odvijala preteklo soboto na periferiji v Ljubljani.
Stotina brezbrižnih obrazov šviga mimo prosečega palca. Stotina modernih karoserij vseh oblik in barv.
Nazadnje, vendarle! Našla se je bela vrana.
Toda spet bo preteklo precej časa predno bo na vrsti naslednji. Kajti le redki izmed teh, ki se v udobnih naslanjačih vozijo mimo, ustrežejo želji prezebajočega študenta.
Poleg znanega palca nastopa v igri še nekaj mednarodnih šoferskih znakov. Nekateri pomenijo: ni prostora! Oprosti! Kmalu zavijem levo – in podobno. Štoparji si jih razlagajo tudi po svoje.
Mnogokrat sodelujejo v tem športu, ki je dovoljen zato, ker ni prepovedan, ljudje, ki jim štopanje prav nič ne pristoji. Zlasti še, če stoje ob cestah, kjer vozi avtobus vsakih pol ure.
Z veliko sreče nastopajo v igri dolgi lasje. Prijazen nasmešek že na daljavo kroti moč konjskih sil in izdatno pomaga vozniku, ko je treba pritisniti na zavoro.
Prihranjen je denar za dragi avtobus. Srečno in prijetno vožnjo!
Extended description:
Naš kraj: Drnovo ob Savi; krajevna napisna tabla, kraj na Krškem polju, iz rimskih časov, izjava Mihaela JENŽUR, nepregledno in nevarno križišče, ostanki Neviodunum, antično ...prometno središče, izjava Toni RAČIČ (o obiskovalcih), steber z napisi iz rimskih časov (Reklama za okrepčevalnico Grand prix) na stadionu za speedway, fotografije tekmovalcev na steni, tabla okrepčevalnice, spominki, podpisi, vožnje, izjava lastnik Alojz PODLESNIK – TOTO, Romi v vasi, izjava Nataša BRAJDIČ, slaba makadamska cesta z lužami v luknjah, izjava Robi BRAJDIČ, črpalka iz štirne (vodnjaka), športno igrišče, gasilski dom, rimski kovanci.
Extended description:
Naš kraj: Drnovo ob Savi; krajevna napisna tabla, kraj na Krškem polju, iz rimskih časov, izjava Mihaela JENŽUR, nepregledno in nevarno križišče, ostanki Neviodunum, antično prometno središče, izjava Toni RAČIČ (o obiskovalcih), steber z napisi iz rimskih časov (Reklama za okrepčevalnico Grand prix) na stadionu za speedway, fotografije tekmovalcev na steni, tabla okrepčevalnice, spominki, podpisi, vožnje, izjava lastnik Alojz PODLESNIK – TOTO, Romi v vasi, izjava Nataša BRAJDIČ, slaba makadamska cesta z lužami v luknjah, izjava Robi BRAJDIČ, črpalka iz štirne (vodnjaka), športno igrišče, gasilski dom, rimski kovanci.
Our place: introducing Drnovo ob Savi a place with ancient Roman traditions.
Original language summary:
Naš kraj: predstavitev kraja z rimsko tradicijo Drnovo ob Savi.
Razvojne možnosti Vrbe Krajner, Petra
Urbani izziv,
2007, 20070101, 2007-01-01, Letnik:
18, Številka:
1-2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
S pripravo novega občinskega prostorskega načrta občine Žirovnica se obravnava tudi razvojni potencial tipične slovenske gručaste vasi z dislocirano dominanto, obdane z značilno kulturno krajino in ...visoko simbolno vrednostjo na nacionalnem nivoju. Varovano območje kulturne dediščine s spomenikom – Prešernova rojstna hiša predstavlja razvojni potencial za vas Vrba, občino in državo znotraj EU, ki ga je nedvomno potrebno ohraniti, ne pa tudi zavirati v razvoju. Zato bosta v ta prostor v prihodnosti umeščena dva objekta: Dom kulture Vrba in obvozna cesta, ki naj hkrati rešuje prometno vozlišče Vrba in odpira pogled na značilne vedute kraja. V procesu izdelave OPN prihaja do usklajevanj različnih interesov v prostoru z upoštevanjem vseh varstvenih režimov in javno izraženega mnenja krajanov na predstavitvi. Dopolnjen osnutek OPN bo obravnaval variantne rešitve.
Projektiranje je šumskih prometnica vrlo važna faza u gospodarenju šumama i šumskim bogatstvima. Projektiranje se šumskih cesta sastoji od dviju podfaza. Prva, terenska podfaza, razumijeva ...prikupljanje svih terenskih podataka koji su nužni za izradu glavnoga projekta šumske ceste. Druga, uredska podfaza, sastoji se od unosa podataka dobivenih terenskom izmjerom u računalni program, obrade tih podataka te ispisa svih sastavnica glavnoga projekta šumske ceste. Upotrebom novih računalnih programa uvelike se smanjuje vrijeme potrebno za izradu kompletnog glavnog projekta. Danas postoje mnogi računalni programi koji su specijalizirani u prvom redu za projektiranje javnih cesta od kojih se neki ističu mogućnošću primjene u šumarstvu pri projektiranju šumskih cesta. Jedan je takav programski paket opisan u radu.
Programski paket ROADPAC razvijen je u tvrtki »Pragoprojekt« iz Praga. Namijenjen je izradi cjelokupne projektne dokumentacije potrebne za izgradnju autocesta, javnih i šumskih cesta. Radi u operativnom sustavu Windows (sve verzije do Win 7), sučelje je programa interaktivno, što omogućuje stalnu kontrolu svih presjeka šumske ceste prilikom obrade i korekcije podataka. Važnije je obilježje ovoga programskoga paketa povezanost s AUTOCAD-om. To omogućuje detaljniju obradu podataka i u drugim programima koji podržavaju format .DXF, olakšava ispis same projektne dokumentacije u različitim mjerilima i formatima papira. Opisani su programi i potprogrami paketa kojima se izrađuje projekt šumske ceste te prikazan postupak unosa i obrade podataka u značajnijim programima za izradu projekta šumske ceste.
U zaključnim su razmatranjima opisane neke prednosti programskoga paketa ROADPAC u odnosu na program »Cesta« koji se koristi u Hrvatskoj.
Hodološkim i topografskim radom na terenu detaljno su utvrđene dionice ceste koja je vodila od Vida (Narona) u dolini Neretve do sela Čavaš u Popovu polju u ukupnoj dužini od oko trideset kilometara. ...Pokraj toga, iako ne detaljno, utvrđene su ostale dionice ceste koja ide od Čavša do Cicine kod Huma, gdje je bilo raskrižje starih putova u više pravaca. Ukupna dužina trase od Vida (Narona) iz doline Neretve do Cicine kod Huma je oko 68 kilometara. Navedena cesta nastavljala je dalje do Trebinja gdje se spajala s itinerarskom cestom (Narona - Epidaur) koja je sedamdesetih i osamdesetih godina dvadesetoga stoljeća potvrđena na terenu.
Extended description:
Panorama Logarske doline, avtobus pelje po dolini, gorski vrhovi, slap Rinka, doma v Logarski dolini, avtobusi na parkirišču, parkiran avto spaček, cesta in smerokaz za Logarsko ...dolino, fičko pelje po cesti, redki avtomobili na makadamski cesti, soteska Savinje. Solčava - tabla, spaček pelje po cesti, gradnja mostu, cestni gradbeni stroji, cesta v ozki dolini, ki se vzpenja.
Učenjaki, strokovnjaki za alpski svet, so mnenja, da sodi Logarska dolina, ta resnični biser naših Alp, med najlepše, geografsko najčistejše alpske doline v Evropi.
Res, Logarska dolina, ta resnični prirodni fenomen, kakršnih je malo na svetu, ni zaman že pred desetletji zaslovela kot izredno privlačno turistično središče, ko eno najzanimivejših in hkrati najperspektivnejših gorskih letovišč. Saj priroda je v tej dolini bogata kot redkokje...
Vendar je prav turizem v tej dolini v povojnih letih očitno stagniral, da celo nazadoval. Število postelj se je v primerjavi s predvojnimi leti skrčilo na 100, število nočitev pa prav tako za 50 %. Namreč, lani je imela Logarska dolina približno 10.000 nočitev, pred vojno pa se je ta številka sukala nekje pri 15.000. In navzlic razvoju motorizacije je nazadoval celo izletniški turizem - čeprav je lani Logarsko obiskalo okoli 60.000 gostov, je ta številka menda še vedno nižja od predvojne. In kje so vzroki? Teh je seveda več, med največje težave turizma v Logarski in Gornje savinjski dolini pa prištevajo cesto. Edino prometno žilo teh krajev s svetom sploh.
Recimo, da ste se odločili za izlet v Logarsko dolino. Pripeljali ste se udobno vzdolž Savinjske doline in pri Šentrupertu zavili proti cilju, proti Logarski dolini. Cesta je lepa in vožnja med hmeljskimi nasadi je prav prijeten... dokler ni pri Rečici konec asfalta, dokler ne zapeljete na pravo cesto, ki pelje v Logarsko dolina...
-mimo Luč, kjer vas svojevrstna »oglasna deska« opozori na vse »predvidene«, kot tudi na »nepredvidene« ovire, ki vas čakajo med potjo...
-mimo znamenite Igle, kjer vam je na voljo tudi ličen bife...
-od tod pa potem navzgor po soteski Savinji, skozi Solčavo - le ta je znano gorsko letovišče in izhodišče na najrazličnejše gorske vzpone,
potem pa se boste naveličani vožnje, »priprašili« v Logarsko dolino. Res je, da vam njena lepota povrne ves trud, da ni nikomur žal poti, res pa je tudi, da je danes tako, da turist želi in zahteva udobno vožnjo, udobno pot do zaželenega cilja.
Toda, potnikom v Logarsko dolino se obetajo lepši časi. Namreč, čez nekaj let se boste tudi tja pripeljali po modernem asfaltu. Delavci so prijeli za orodje in do zime bo stekla nova cesta od Rečice do Okonine v Savinjski dolini ali pa morda celo do Ljubna. Toda, delo na novem cestišču bo pravzaprav polno zaživelo šele v prihodnjih dneh, ko bo na traso prišlo v dveh izmenah 9 mladinskih delovnih brigad - iz Celja, Zrenjanina, Tuzle in Vinkovcev. V dveh izmenah bo mladina vzgradila v novo cesto 31.000 prostovoljnih delovnih ur. Torej, začetek je perspektiven. Letošnja investicija - 170 milijonov dinarjev je del nove etape za splošni gospodarski razvoj Gornje Savinjske doline, kot tudi za hitrejši razvoj turizma v teh krajih, posebej pa še v Logarski dolini. Turizem pa utegne postati pomembna postavka v gospodarstvu Gornje Savinjske doline sploh. Lov, ribolov in ne nazadnje privlačna pokrajina - to so osnovni prirodni elementi, elementi, ki obetajo.
Gornja Savinjska in Logarska dolina bosta dobili povezavo tudi s Črno na Koroškem - letos bodo vendarle zgradili po 3 km ceste ter tako povezali dve sorodni turistični področji. Prav tako obetajo tem krajem tudi povezavo s sosednjo Avstrijo - dograjena bo cesta na Sv. Duh. Ta, kot tudi cesta na Črno, pa bo posebej pomembna za razvoj maloobmejnega prometa, od katerega si tamkajšnji turizem veliko obeta. Upajmo, da bo tako čez nekaj let le v celoti rešen največji problem teh krajev - promet.
Torej, perspektive so in upajmo, da bo tudi Logarska dolina kmalu zopet postala pojem na področju alpskega turizma. Upajmo, da njene lepote ne bodo več životarile v senci gorskih vrhov.
Information:
Road and tourism:a bad road in the beautiful Logarska dolina valley.
Original language summary:
Cesta in turizem:slaba cesta v prelepi Logarski dolini.
PDF