Mahzor je namenjen za uporabo ob prazniku roš hašana in jom kipur oziroma dnevu sprave v deželah Bohemije, Poljske, Moravske.Christian Augustus (1632–1708), grof bavarskih vojvodin Palatin-Sulzbach, ...je Judom leta 1666 dovolil naselitev v vojvodstvu Sulzbach. Grof Augustus naj bi bil nagnjen k misticizmu in kabali, zato je hebrejski jezik tudi vzbudil njegovo zanimanje, zaradi česar je privolil, da Judje v mestu vzpostavijo hebrejsko tiskarno. Postala je ena najpomembnejših tiskarn na Bavarskem, Sulzbach pa je posledično zaslovel v judovskem svetu. Judovska tiskarna je zamenjala tri družine.Ko je Habsburška monarhija uvedla prepoved uvoza hebrejskih knjig, hkrati pa se tiskarna ni mogla kosati s kakovostjo tiskarne Wolfa Heidenheima v Roedlheimu, je po 182 letih prenehala delovati.V tem času je natisnila 702 deli, predvsem molitvenike, se pravi sidurje in mahzorje, biblijske knjige, Babilonski Talmud in drugo priljubljeno judovsko literaturo v nemščini.
Dragoceno gradivo MKL – Slovanske knjižnice: Od Trubarjevihčasov do baroka na Slovenskem“No pasaran!” domoznanska zbirka o španskih borcih v MKL –Knjižnici Jožeta MazovcaPisatelj Lojze Kovačič, ...ljubljanski prišlek
Pratika je izhajala od 1726 in vsaj do druge polovice 19. stoletja in je večkrat nekoliko spremenila naslov: Nova krajnska pratika, Nova crainska pratica, Nova pratika, Krajnska pratika. Po podatkih ...g. Branka Reispa v faksimilni izdaji Nove crainske pratice v letu 1966, obstaja najstarejši ohranjeni izvod iz leta 1741. Ohranjenih je 19 zvezkov. Gre za prvo slovensko pratiko. V času izhajanja jo je bilo možno kupiti v knjigarni založnika Kleinmayerja (V’ Klainmayerjovi Shtazuni). Tiskar ni bil vedno isti, saj so Krajnsko pratiko tiskali tudi pri Leopoldu in Rozaliji Eger, J. Retzerju in J, Sassenbergu. Nova krajnska pratika je poučno in praktično branje. V Slovanski knjižnici hranimo najstarejši izvod iz leta 1774, zadnji pa je za leto 1844.
Polni naslov dela je: Herbardi Aurspergy baronis etc. rerum domi militiaeque praeclarê gestarum gloria praestantissimi, vita et mors : ad salutem et commodum patriae transacta, et in Coruatiae ...extremis finibus ad Budatschkum X. Calend. Oct: in praelio aduersus Turcas, omnis memoriae crudeliss: Christianorum salutis oppugnatores, gloriosissimè oppetita / a Georgio Khisl de Kaltenprun … properanter & turbulentè descripta… (natisnjeno v Ljubljani)To je najstarejša knjiga v Slovanski knjižnici s častitljivo letnico 1575. Je biografija enega najznamenitejših Auerspergov, Herbarda VIII., barona Turjaškega, kranjskega deželnega glavarja in znamenitega vojskovodje, generala-poveljnika Vojne krajine. Knjigo je Jurij Khisl napisal v latinščini že v letu baronove tragične smrti. Izdal jo je prvi ljubljanski tiskar, znameniti Janž Mandelc, tudi izdajatelj slovenskih protestantskih knjig, in spada med prve štiri knjige iz leta 1575, ki so sploh bile kadarkoli natisnjene v Ljubljani (najbrž gre za 3. po vrsti). Tako po vsebini kot zaradi same izdaje je knjiga prvovrstni kulturni spomenik in pomembno zgodovinsko pričevanje. Značilno za Mandelčeve tiske je, da so vsebinsko tehtni in tiskarsko zelo kvalitetni; zaradi starosti in dogodkov, katerim so bili skozi zgodovino izpostavljeni, pa spadajo med velike redkosti.HISTORIAT: Knjiga je nekoč zagotovo pripadala eni izmed Auerspergovih knjižnic, saj nosi na naslovni strani njihov ex libris. Izvor knjige ni povsem jasen: nosi oznako za »stari fond«, vendar ima le žig Slovanske knjižnice, ne pa žiga »Arhiva in knjižnice na ljubljanskem magistratu« oziroma kasnejše »Mestne knjižnice v Ljubljani«, ki označujeta najstarejše dele podedovanega knjižničnega fonda. Prav mogoče je, da je Slovanska knjižnica izvod pridobila šele v letih po svojem formalnem nastanku, l. 1946, ali malo kasneje in sicer iz tedanjega povojnega »Federalnega zbirnega centra«, kamor so prinašali zaplenjene knjige iz razpuščenih samostanskih, grajskih ali drugih zasebnih knjižnic. Knjiga je za svojo letnico nastanka zelo dobro ohranjena, o njenih prejšnjih lastnikih bi morda izvedeli kaj več, če bi razvozlali prelepljen rokopisni napis na naslovni strani. Morda je knjiga nekoč pripadala zbirki knjig Turjaške (Auerspergove) palače na Gosposki ulici 15 v Ljubljani, kjer je Slovanska knjižnica imela sedež od 1935 do selitve za Bežigrad l. 2000.VSEBINA:Ima dva dela: v daljšem uvodu je opisana rodoslovna zgodovina Auerspergov, sledi podroben in glavnemu junaku zelo naklonjen življenjepis.Herbard VIII. Turjaški (1528-1575) je bil zlasti znan kot zelo uspešen borec proti Turkom in branitelj avstrijskega kraljestva. Za svoje zasluge je bil kmalu povzdignjen v svobodnega gospoda, nato pa v Ljubljani še za glavarja dežele Kranjske ter poveljnika obrambne, mejne Vojne Krajine.Njegovo delovanje seže v daljnjo dobo reformacije in protestantizma na Slovenskem, ki ga je Herbard, sam protestant, izdatno podpiral, z njim pa tudi vodilnega protestanta pri nas, Primoža Trubarja.Življenje je izgubil skupaj s Friderikom Višnjegorskim v bitki pri Budačkem, južno od Karlovca, ko je stopil v bran Hrvatom proti turški nevarnosti. Turki so za njuni odsekani glavi terjali visoko odkupnino in jo od Turjaških tudi dobili. Herbardovega sina, ki so ga v bitki zajeli, so vrnili živega, glavi pa so, preden so ju vrnili, kot trofejo razkazovali po Istanbulu. Herbard Turjaški pač ni bil kdorkoli. Z odkupnino za vojni plen so Turki l. 1579 zgradili džamijo Ferhadijo v Banji Luki, ki je bila po letu 1950 tudi na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne dediščine. Leta 1993 je bila med vojno razrušena do tal. Auerspergi so balzamirani glavi obeh vojskovodij kot relikvijo ohranili do današnjih dni.
