Za Južno Korejo sta bila v preteklosti značilna hiter gospodarski in urbani razvoj, ki so ju spodbujali intervencionistična država in špekulativni trgi. Javnost je bila iz odločanja večinoma ...izključena. Na preobrazbo južnokorejskih mest so poleg tega vplivale obsežne rušitve revnih sosesk in nasilne deložacije prebivalcev. Tako so se na lokalni ravni pojavile različne oblike družbene mobilizacije, katerih cilj je bil zaščititi interese prebivalcev in lokalnih skupnosti ter uveljaviti njihovo skupno pravico do mesta. Članek obravnava razvoj skupnostnega gibanja na območju Geumho-Haengdang-Hawangsimni v Seulu kot primeru družbene mobilizacije na lokalni ravni. Kvalitativna študija primera temelji na longitudinalni analizi vzrokov za nastanek, ciljev, organiziranosti in delovanja skupnostnega gibanja, s čimer želimo celoviteje razumeti pomen družbene mobilizacije na lokalni ravni za preobrazbo južnokorejskih mest. Izsledki študije kažejo, da je skupnostno gibanje pomembno vplivalo na krepitev skupnostnega povezovanja in s tem na preobrazbo mesta na različnih ravneh. Poleg tega študija opozarja na protisloven položaj skupnostnih gibanj v razmerju do države, saj morajo za uresničitev svojih ciljev z njo dejavno sodelovati, a hkrati ohraniti svojo finančno, organizacijsko in politično samostojnost. Skupnostno gibanje na območju Geumho-Haengdang-Hawangsimni v Seulu je bilo pri tem razmeroma uspešno, zaradi česar lahko predstavlja zgled samostojnega in dolgoročno vzdržnega skupnostnega povezovanja v mestih.
Vnovični vzpon fašizma v podobi »alt-desnice« kaže, da se liberalno antirasistično izobraževanje in propagiranje večkulturne družbe nista pokazali za posebej uspešni, navkljub velikim finančnim ...vložkom in institucionalnim prizadevanjem. Borni rezultati so posledica konceptualne redukcije rasizma na psiho- loško raven, na kognitivni spodrsljaj, ki ga ugotavljamo pri predsodkih, in na pomanjkljivo poznavanje, kar vse naj bi premagovali s primernim izobraževanjem in spoznavanjem drugih kultur. Nepoučenost o drugih kulturah pa je zgolj ena od determinant širše mreže rasizma, pri katerem gre v temelju za vzpostavljanje avtoritarne hierarhije z namenom izkoriščanja in zlorabe, brez katerih moderni ekonomski in politični sistem ne more obstajati. Sodobni rasizem postkolonialne dobe v razmerah kulturne in ekonomske globalizacije, pa tudi novih oblik komunikacije, ima vrsto novih značilnosti, ki zahtevajo drugačne pristope k antirasizmu. Ker ne gre zgolj za izobraževalni projekt in ker je v sodobni šoli znanje praviloma omejeno na instrumentalni vidik, zahteva premagovanje rasizma tudi ponovni premislek neuspeha doseganja izobraževalnih ciljev in temu ustrezne spremembe. Te spremembe zadevajo predvsem preseganje neoliberalizma, dekolonizacijo razvitih dežel in vključitev epistemologij Juga.
V članku na primeru vstajniškega gibanja v Sloveniji (2012–2013) analizirava procese in sprožilce nastajanja, kulminiranja in ugašanja protestnih ciklov ter se pri tem osredotočava na njihove ...lokalno-globalne specifike ter strategije deligitimizacije protestov in pasiviziranja jeznih ljudskih množic. Analiza temelji na intervjujih in fokusnih skupinah s predstavniki in predstavnicami večine vstajniških gibanj v Sloveniji. Ugotavljava, da vstaje v slovenskem prostoru pomenijo prelomni trenutek prehoda v vse izrazitejšo družbo nadzora, ki se kaže skozi kriminalizacijo protestov in v širšem smislu vsakdanjega življenja, drsenjem v policijsko državo in spreminjanjem kodov za »organizacijo« protestov
V članku avtor pokaže, kako v času množičnih protestov oz. vstaj med decembrom 2012 in aprilom 2013 v Sloveniji ne moremo govoriti o enotni ali homogeni civilni družbi niti o poenotenem vstajniškem ...gibanju. Kvalitativna metodologija poglobljenih intervjujev in fokusnih skupin, ki jo je uporabil, ko je analiziral obdobje vstaj, mu omogoča prepoznati konflikte, antagonizme in raznolikost medsebojnih odnosov med skupinami. Članek zato predvsem klasificira vstajniške skupine in definira razlike med njimi. Različne frakcije, iniciative in gibanja so zato razdeljene v tri večje razrede: skupine novih družbenih gibanj prvega in drugega vala, ki jih konceptualizira s pomočjo Offejeve teorije novih družbenih gibanj, ter skupino antisistemskih gibanj, ki jih konceptualizira s pomočjo avtorjev svetovno-sistemske analize
Avtor in avtorica predstavita različne oblike delovanj družbenih gibanj in diskutirata skupne točke, na katerih gibanja gradijo svojo pozicijo do oblasti in medijev, ter odpreta vprašanja, kako ...domnevno demokratična mrežna struktura gibanj lahko gradi koalicijo za soočenje z dominantno močjo (oblasti in medijev). Možnost ohranjanja heterogenosti pozicij in identitet članstva je tematizirano skozi razlikovanje med »kolektivnim« in povezovalnim delovanjem«, kot ga konceptualizira sodobna teorija digitalnega državljanstva kot aktivizma in kateremu temelj predstavlja mrežna družba. V ospredju je preverjanje teze, da nekatere specifike povezovalnega delovanja, ki se formirajo na križišču komunikacijskih in organizacijskih praks, krepijo emancipacijo gibanj ter njihov potencial za kreiranje nove politike in novih, vzporednih načinov menjave.
Namen prispevka je pokazati na težave, s katerimi se sooča boj za spremembo sveta preko boja za oblast. Izhajajoč iz teze, da so sredstva enaka cilju in da so v sam mehanizem zavzetja države ...vpisne specifične forme zatiranja, je potrebno kritiko ob- stoječih razmerij moči razširiti tudi na kritiko države. Prispevek želi pokazati, da vsi mehanizmi, ki moč in politično organiziranje trgajo iz skupnosti, v sebi nosijo kali lastne korupcije, odtujenosti in avtoritarnosti. Pri tej analizi se opiram predvsem na primere iz Latinske Amerike, kjer je napetost med gibanji in državno politiko najbolj zaostrena.
V prispevku prikazujemo, kako smo uporabili model partnerskega sodelovanja pri proučevanju izobraževalnih potreb in razvoju novih izobraževalnih programov v regionalnem okolju. Model smo razvili na ...Andragoškem centru Slovenije (ACS) v okviru razvojnega projekta z naslovom Razvoj kakovosti izobraževalne ponudbe v izbranih regijah. Osredotočili smo se na tri zaokrožene vsebinske sklope, in sicer ugotavljanje potreb po novih izobraževalnih programih, razvoj novih izobraževalnih programov ter njihovo umeščanje v regionalno okolje. Prikazujemo tudi temeljna metodološka izhodišča, na katerih so zasnovani novi izobraževalni programi, še posebno, kako v postopke kurikularnega načrtovanja umeščamo učnociljni in kompetenčni ter modularni pristop ter akcijsko izobraževanje. Posamezne faze v teh postopkih smo prikazali na treh primerih dobrih praks razvoja novih izobraževalnih programov v treh slovenskih regijah.
2011 shook the world politically. The Occupy Movement, Los Indignados and the Greek Aganaktismenoi (outraged) reacted to zombie capitalism in the West, while the Arab Spring challenged political ...tyrannies in the Maghreb-Mashreq region.Democracy became the meta-question of the moment. New communicative technologies unleashed a tidal wave of civic protest that spread across the globe, bringing new political actors on to the street.
But what does this protest movement mean? Are we on the threshold of a transformation in global political consciousness? Is civil society the necessary counter-power that is democratising democracy from within? Or are we living through an apocalyptic terminal phase of civilisation?
In the second, revised edition of this indispensable book, the author looks behind the mirror of power and differentiates the real from the fake in policy and politics. It offers an original and compelling history of the present and will have wide appeal to a broad cross-disciplinary audience.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Krško: spremljajoči dogodki ob kongresu ZSMS; stojnice mirovnikov, ekologov, kluba Lilit, ki se zavzema za enakopravnost žensk, pogovor z mladimi, prečrtani badge s členom 133.
Mladen Petretič, izjava o družbenih gibanjih, ki nasprotujejo represivnim metodam reševanja nasprotij v družbi. Marko Hren, mirovnik, o iniciativah mirovnikov in kulturi miru, peticija v podporo človekovim pravicam. Mojca Dobnikar o služenju vojaškega roka za ženske in enakopravnosti. Predstavnik ekološkega mladinskega gibanja v Sloveniji.- Information:- Environmentalists and pacifists’ stands at the Socialist Youth Association of the Slovenia Congress- Original language summary:
Stojnice ekologov in mirovnikov na kongresu Zveze socialistične mladine- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
