V príspevku so predstavljeni kriteriji za razločevanje med prostimi in stalnimi besedními zvezami ter med stalnimi leksikaliziranimi in neleksikaliziranimi zvezami. Cilj je prikaz načel njihove ...slovarske obravnave ter tipologije besednih zvez, temelječe na podlagi analize (delovnega) gradiva iz nastajajočega eSSKJ. S slovaropisnega vidika so obravnavani tudi monokolokabilni leksemi kot sestavine stalnih besednih zvez in unikalne sestavine frazemov, raziskava pa primerjalno vključuje še večdelne leksikalne enote, katerih najmanj en del ni leksem oz. beseda.
Combining conceptual metaphor and field, we have got layered and colorful image about perception of money in Serbian, French and Spanish. The main aim of this research is to show that the ...phraseological units with component Sr. novac (‘money’) / Fr. argent / Sp. Dinero and semantically similar lexemes are numerous in three languages and in colloquial language. The semantic field of ‘money’ is intertwined with semantic fields of ‘wealth’ and ‘poverty’. We defined five groups and determined that expressions in our corpus primarily reflect possession of large amounts of money, current shortage of money and irrational waste of money. Despite the numerical consistency of phrasemes, money is not perceived identically in Serbian, French and Spanish. As it was confirmed by the results in 169 idioms, formal and semantic overlap- ping in the three languages appears in only 24 cases, in two languages in 30 cases (Serbian/French – 3, Serbian/Spanish ‒13, French/Spanish ‒ 14). The most numerous are the expressions that exist in only one language: Serbian ‒ 49, French ‒ 36 and Spanish ‒ 30.
This article focuses on phraseological antonymy and its meaning in semantic inter-phraseological relationships, which has not yet been fully defined and researched in Slovenian phraseology. The ...author proceeds from a typology of antonyms and existing theoretical positions on phraseological antonymy and focuses on the problem of defining such relationships. A more detailed classification of antonymic phraseological expressions is also proposed. The research highlights references to antonymy in phraseological dictionaries and their significance in understanding of phraseological component parts.
U ovome se članku kontrastivno analiziraju odabrani hrvatski i engleski
frazemi leksičkog polja onima. Riječ je o frazemima kojima je sastavnicom
vlastito ime, odnosno toponim, etnonim ili ...antroponim. Cilj je rada bio
provesti kontrastivnu analizu navedenih frazema da bi se utvrdile podudarnosti,
sličnosti i razlike hrvatske i engleske onimijske frazeologije. Također se u
odnos stavljaju dvije kulture različite prošlosti i sociolingvističke pozadine,
jedne anglosaksonske, druge slavenske. Polazište analize su hrvatski frazemi za
koje se tražilo izrazne i/ili sadržajne ekvivalente. Kontrastivnom su analizom
frazemi podijeljeni u tri skupine kroz koje se uočavaju njihove podudarnosti i
različitosti, odnosno daje se pregled posebnosti dvaju frazeoloških fondova
uvjetovanih kulturološkom, socijalnom, političkom, povijesnom ili nekom drugom
značajkom.
In this paper
we analyse Croatian and English phrasemes with an onymic component, which can
either have a status of a toponym, an ethnonym, or an anthroponym. The aim of
the paper is to determine the similarities and the differences between Croatian
and English onymic phrasemes using contrastive analysis. Additionally, Croatian
and English are observed as two spatially and genealogically distant languages.
This is done in order to identify the differences and peculiarities conditioned
by cultural, social, political, historical or some other features. This paper
compares two cultures with different histories and sociolinguistic backgrounds,
one Anglo-Saxon, the other Slavic. The analysis has shown that phrasemes with
onymic components can be divided into three groups.
The first group consists of corresponding Croatian and
English onymic phrasemes, which means both phrasemes contain an identical
proper name, lexically as well as structurally equal phrase, and the same
motivation for the figurative meaning, i.e. background. The second group
consists of phrasemes that contain an identical proper name but are partially
different in phrase structure. The last group consists of Croatian and English
phrasemes that share the same meaning, but differ in phrase structure, the onymic
component, and background.
The
analysis has revealed that the third group was the largest (57,4%).
It can be concluded that phrasemes with an onymic
component represent not only human traits and life adventures, which are mostly
metaphorically mirrored through the prism of historical, biblical, and
mythological personalities or events, but that such phrasemes also complement
and enrich phraseology of many languages, thus bringing together and
strengthening the (shared) history of their nations and cultures. In addition
to phrasemes common to numerous languages, national phrasemes are extremely
valuable because they are a reliable indicator of the peculiarities of a nation
from which they originate, and their constituent elements reflect the customs,
beliefs, experiences, but also the perception of other nations and their
specificities.
U članku se govori o višerječnim strukturama s potpunom ili djelomičnom desemantizacijom uvrštenim u Senjskom rječniku Milana Moguša. Te su sveze funkcionalno pretežito frazemi ili u manjem broju ...kolokacije. Sveze se analiziraju strukturno i semantički, a promatraju se i u vremenskoj i prostornoj perspektivi.
There has been presented a variety of religiously derived phrasemes and they have been analysed in order to determine a feature of style and a linguistic manner of creation of the world presented in ...the novel. In mental world of the characters of Trilogy, religion is the only worldview, and religiousness is the approach affecting all aspects of life. For instance, Swedish invaders are characterized as people wandering off religion, whereas Poles emphasise their „folk” religiousness, f.e. among gentry, soldiers, servants, etc.
Der Beitrag behandelt ein interessantes und bedeutendes, aber bisher vernachlässigtes Thema, das Vorhandensein von Phrasemen und Sprichwörtern in den slowenischen Lehrplänen und/oder ...Wissenskatalogen. Dabei handelt es sich um offizielle nationale Dokumente, die auf der Makroebene den Rahmen des Sprachenunterrichts abstecken und in die auch Phraseme und Sprichwörter gehören, geht es dabei doch um natürliche, polylexikale, frequente, stabile sprachliche Einheiten, für die die Idiomatizität charakteristisch ist. Sie stellen einen bedeutenden Teil der Alltagssprache dar und man würde erwarten, dass sie dementsprechend auch in den Lehrplänen/Wissenskatalogen für die Sprachfächer in der gesamten Vertikale des slowenischen Schulsystems vertreten sein werden. Im empirischen Teil, in dem Ausschnitte aus insgesamt 11 Lehrplänen/Wissenskatalogen angeführt werden, zeigt sich, dass Phraseme und Sprichwörter nur in einem sehr bescheidenen Ausmaße, unsystematisch und sporadisch vorkommen, dass die diesbezügliche Terminologie nicht einheitlich ist und dass die didaktischen Richtlinien häufig nur angedeutet sind. Diese Darstellung wird im Fazit abgerundet, wo auch Möglichkeiten zur Behebung dieses Missstands aufgezeigt werden. Prispevek obravnava zanimivo in pomembno, a doslej prezrto temo, to je zastopanost frazemov skupaj s pregovori v učnih načrtih in/ali katalogih znanja. Ti dokumenti so uradni nacionalni dokumenti, ki določajo okvire pouka na makroravni. Vanje sodijo tudi frazemi vključno s pregovori, saj gre za naravne več besedne, frekventne, stabilne jezikovne enote, za katere je značilna idiomatičnost. Kot take so pomemben del vsakdanjega jezka in pričakovali bi, da so torej posledično ustrezno zastopani, obravnavani v učnih načrtih in/ali katalogih znanja za jezikovne predmete na različnih stopnjah celotne vertikale izobraževanja. V empiričnem delu, kjer so nanizani izseki iz skupno 11 učnih načrtov ali katalogov znanja, se je pokazalo, da so frazemi in pregovori zelo skromno zastopani, da se pojavljajo nesistematično, sporadično, da je terminološki aparat neenoten, didaktični postopki pa pogosto zgolj nakazani. Tak prikaz stanja je zaokrožen v zaključku, kjer so nakazane še možnosti za izboljšanje ugotovljenega stanja.
Za PF - kot tudi druge frazeme - je znacilna idiomaticnost, vecbesednost in rela- tivna stalnost. »Primere so lahko bolj ali manj idiomaticne, v kolikor je tertium com- parationis bolj ali manj ...razviden« (BurGer 1998: 35). Pri molcati kot grob - schwei- gen wie ein Grab - hallgat, mint a sír je primerjava popolnoma jasna, saj je tertium comparationis jasen, razviden, prepoznaven. Stalnost se kaze v leksikalno-seman- ticni omejitvi zamenjave sestavin in v sintakticni strukturi: leksikalne prvine PF niso/ali so le omejeno zamenljive, besedna oblika ne more realizirati vseh fleksijskih kategorij (Fleischer 1997: 41, 63), lahko pa se pojavljajo variante ali modifikacije. Slovnicne variante v PF so redke, npr. v stevilu (etw. wechseln wie sein Hemd/seine Hemde »menjati kot svojo srajco/svoje srajce«), v clenu (zu etw. passen wie der/ein Esel zum Lautenschlagen; buta, mint a/egy (öreg) ágyú), v glagolskem vidu (men- jati/menjavati koga/kaj kot spodnje hlace). Pogostejse so leksikalne variante (skriti/ tiscati glavo v pesek kakor noj; leben/sich verstehen/sich vertragen wie Hund und Katze »ziveti/biti/razumeti se s kom kot pes in macka«; neumen kot noc/kakor konj/ kot bik/krava/tele - buta, mint a bot/az ágyú/az állat »neumen kot palica/top/zi- val«; schwitzen wie ein Bulle/ein Pferd/ein Schwein »znojiti se kot bik/konj/svinja«), v nemscini in madzarscini lahko variira tudi zaporedje sestavin PF, npr. laufen wie ein Pferd/wie ein Pferd laufen »teci kot konj«; úgy áll, mint a bálvány/mint a bálvány, úgy áll »stati kot malik«. Ce si poblize ogledamo primerjalne relacije v PF, lahko po hesskY (1989: 196) locimo naslednje skupine: (1) PF, ki temeljijo na objektivnih izkusnjah, npr. trd kot kamen - wie ein Stein - kemény, mint a ko 'zelo trd, neusmiljen' ali: napihovati se kot zaba - sich blähen wie ein Frosch in der Fabel - pöffeszkedik, mint a béka a me- sében »napihovati se kot zaba v basni/pravljici«. K tej kategoriji lahko stejemo tudi frazeoloske enote, pri katerih primerjava temelji na domnevni podobnosti med clo- veskimi in zivalskimi lastnostmi, ki so znane kot simboli, npr. trmast kot osel - stör- risch wie ein Esel - makacs, mint a/egy szamár. knoBloch (1996: 32) je mnenja, da PF, v katerih nastopajo zivali kot primerjalne sestavine, ucinkujejo posebno nazorno in prepricljivo. Pri tem je treba izpostaviti, da je objektivnost pri teh primerjavah zelo relativna. »Dano primerjalno merilo z vidika zunajjezikovnih izkusenj ni edi- no mogoce, vendar je socialno sankcionirano, konvencionalizirano« (hesskY 1989: 1996). (2) PF, pri katerih je skupna lastnost primerjane in primerjalne sestavine bolj subjektivno, poljubno pojmovana. Te frazeoloske enote nastajajo po analogiji, ki je ni vedno mogoce dokazati, npr. neumen kot noc - dumm wie die Nacht - buta, mint a sötét éjszaka 'zelo neumen'. (3) »neprekrivne kontrastne primere«, pri katerih ne obstaja prekrivnost med primerjano in primerjalno sestavino, za njih je znacilna do- minantnost kontrasta, v teh PF prihaja do izraza posredno zanikanje npr. spoznati se na kaj kot zajec na boben - von etw. so viel verstehen wie der Esel vom Flötenblasen »toliko se razumeti na kaj kot osel na igranje flavte« - annyit ért vmihez, mint a tyúk az ábécéhez »toliko se spozna na kaj kot kura na abecedo« 'prav nic se ne razumeti/ spoznati na kaj'. Neumnost se v obravnavanih PF univerzalno primerja z oslom: biti neumen kot osel - dumm wie ein Esel - buta, mint a szamár, enaci pa se tudi z govedom in drobnico, npr. zabit kot vol - dumm wie ein Schaf »ovca« - okos, mint a tavalyi kos »lanski oven« (posredno zanikana lastnost); neumen kot krava/bik/tele/konj - dumm wie ein Bock »kozel« - bamba, mint a birka »ovca«; pogosto se primerja s perjadjo: neumen kot kura/gos - dumm wie eine Gans »gos« - buta, mint a liba »ne- umen kot gos«, a tudi s temo: neumen kot noc - dumm wie die Nacht - buta, mint a sötét éjszaka, v nemscini in madzarscini se z nepomembno rastlino: dumm wie ein Stroh »slama« - buta, mint a tök »buca«. V nemscini in madzarscini se kot primer- jalna sestavina pojavlja tudi pejorativni izraz ali stereotipno pojmovani lik policista, npr. dumm wie Schifferscheiße »mornarski drek« - buta, mint a segg »neumen kot rit«; dümmer, als die Polizei erlaubt »policija« - olyan buta, mint hat pár rendor- csizma »neumen kot sest parov policijskih skornjev«. Nevednost in nerazumnost predstavljajo domace zivali, v madzarscini presenetljivo tudi sova: gledati kot tele/ bik v nova vrata - dastehen wie die Kuh vorm neuen Tor »krava« - úgy néz, mint borjú az új kapura »tele«; razumeti se na kaj kot zajec/krava na boben - von etw. so viel verstehen wie die Kuh vom Radfahren »kot krava na kolesarjenje« - annyit ért vmihez, mint a tyúk az ábécéhez »razumeti se na kaj kot kura na abecedo«; spoznati se na kaj kot bik na orgle - von etw. so viel verstehen wie der Esel vom Flötenblasen »kot osel na igranje flavte« - annyit ért vmihez, mint bagoly az ávemáriához »kot sova na avemarijo«. Lenost se v vseh treh jezikih izraza z razlicno zivalsko primerjalno sestavino, npr. len kot trot/ fuks/pes - faul wie ein Schwein »svinja« - lomha/lusta, mint a lajhár/ dög/kutya/disznó/az ökör »lenivec/ mrhovina/pes/svinja/vol«. Osabnost se primerja s pavom, petelinom, puranom, z zabo, npr. hoditi/nositi se/sopiriti se kot pav - stolz wie ein Pfau/ wie win Hahn - úgy jár-kel/hiú/büszke, mint a páva; postavljati se kot petelin na gnoju - einherstolzieren wie der Hahn auf dem Mist - úgy jár-kel/hiú/ büszke; mint a páva napihnjen kot puran - kevély, mint a pulykakas; napihovati se kot zaba sich auf blasen wie ein Frosch - felfuvalkodik/felfújja magát, mint a béka/a duda »zaba/meh«, a tudi z dostojanstvenikom ali z etnonimom, npr. drzati se kot lord - stolz wie ein Spanier »ponosen kot Spanec« - büszke, mint egy spanyol grand »ohol kot spanski grand«. Trmoglavost se v PF treh jezikov univerzalno izraza z oslom, idioetnicno pa se z drugacnimi zivalskimi sestavinami, npr. trmast kot osel/ vol/mula/bik - störrisch wie ein Esel/stur wie ein Bock »kozel« - makacs, mint az/egy öszvér »mula«/ csökönyös, mint a szamár »osel«; priliznjenost se v obravnavanih PF univerzalno izraza z macko, npr. biti priliznjen kot macka schmeicheln wie eine Katze dörgölozik/hizeleg, mint a macska.
PDF
