Raziskava korozijskih uravnav v Sloveniji podaja sistematično klasifikacijo korozijskih uravnav na podlagi njihovih geoloških in morfoloških značilnosti. Klasifikacija jih združuje v štiri ...kategorije: kraški ravnik, suho kraško polje, robna uravnava kontaktnega krasa in robna uravnava fluviokrasa. Kraški ravniki so največji in nastanejo z denudacijo v stabilnih tektonskih in hidrogeoloških razmerah. Suha kraška polja so zaprte živoskalne kotanje le mestoma prekrite s sedimenti. Robne uravnave kontaktnega krasa so nastale na stiku kraških in nekraških kamnin. Robne uravnave fluviokrasa so nastale z večfaznim razvojem kraških polj zaradi tektonske dejavnosti. Ta raziskava prispeva k boljšemu razumevanju korozijskih uravnav in lahko pomaga pri njihovi identifikaciji in upravljanju v kraških območij.
Zrenjski ravnik je kraška uravnava v severni Istri na Hrvaškem, ki ima na severnem in južnem robu obsežna območja ponornega kontaktnega krasa. Vodotoki pritekajo z eocenskih klastičnih kamnin in ...ponikajo v zakrasele karbonatne kamnine pretežno kredne starosti. Na območju smo opravili morfografsko, morfostrukturno in morfometrično analizo in nato morfogenetsko in morfodinamično interpretacijo. Zaključili smo, da je razvoj kontaktnega krasa potekal vsaj v treh različnih fazah. Najprej je deloval kot korozijska uravnava v plitvem krasu, kasneje je prišlo do tektonskega dviga in antecedentnega vrezovanja vodotokov v korozijsko uravnavo. Šele v zadnji fazi je prišlo do pretočitve površinskih tokov v podzemlje in oblikovanja kontaktnega krasa.
Razvoj metod daljinskega zaznavanja, računalnikov in programske opreme za obdelavo prostorskih podatkov se je dotaknil tudi področja geomorfologije. Vse troje omogoča hitrejšo analizo večjih količin ...podatkov, ne pa tudi natančnejše. Vzrok za to je slaba matematična definiranost nekaterih geomorfoloških oblik. V raziskavi se osredotočamo na omejevanje kraških kotanj. Za ta namen smo razvili nov pristop, ki pri določanju roba kotanje analizira njene polreze ter učinkovito zaznava tudi robove kotanj na pobočjih. Metoda omogoča pridobivanje natančnejših morfografskih in morfometričnih podatkov o kotanjah. Metodo smo razvili in preizkusili na petih kotanjah Podgrajskega podolja (JZ Slovenija) ter rezultate primerjali z rezultati metode, ki za omejevanje kotanj uporablja hidrološko modeliranje. Opažamo bistveno izboljšanje rezultatov pri omejevanju z novo metodo.
Kraška polja v Sloveniji Stepišnik, Uroš
Dela (Univerza v Ljubljani. Oddelek za geografijo),
08/2021
53
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Kraška polja so kotanje v krasu, ki so zelo pogoste zlasti na Dinarskem krasu. Kljub številnim skupnim značilnostim se pojavljajo v zelo različnih kraških okoljih in delujejo na različne načine. V ...raziskavi je predstavljena nova tipizacija kraških polj, ki poenostavlja dosedanje tipizacije. Polja opredeljuje glede na geomorfološko okolje, v katerem se pojavljajo, kot ojezerjena, prelivna, pritočna in predledeniška. V raziskavi smo na osnovi nove tipizacije opredelili vseh 35 kraških polj v Sloveniji.
Vrtače so najbolj tipična površinska oblika krasa zmernih geografskih širin. Na podlagi obdelave digitalnega modela višin z orodji GIS smo proučili gostoto vrtač in njihove morfometrične lastnosti ...glede na naklon pobočij. Proučena so bila tri območja s primerljivimi reliefnimi, geološkimi, podnebnimi in hidrološkimi značilnostmi na Hrušici, Snežniku ter Slavniškem pogorju. Ugotovili smo, da se gostota in večina izbranih morfometričnih lastnosti spreminjajo sorazmerno z naklonom površja.
Glavni namen članka je prikaz postopka prepoznavanja in klasifikacije geomorfoloških oblik kopastega krasa na štirih različnih območjih v Sloveniji ter na podlagi morfometrične analize podati nove ...ugotovitve o Dinarskem kopastem krasu. Analiza je potekala s pomočjo programskega orodja ArcMap 10.4.1, kjer smo oblike prepoznali s pomočjo orodja Fill. Avtorja ugotavljata, da je kopasti kras zelo raznolik tip površja, ki se od območja do območja razlikuje. Največji vpliv na oblikovanost vrhov pripisujeta strukturnim geološkim razmeram ter globini vadozne cone.
Planota Grabovica je korozijska uravnava v južnem delu Bosne in Hercegovine. Za celotno območje je značilen pretočni kras, kjer podzemni tokovi, ki ponikajo na Duvanjskem polju, odtekajo v smeri ...izvirov na Livanjskem polju. V tej raziskavi smo izdelali morfografske in morfometrične analize površinskih in podzemskih oblik, predvsem udornic, denudiranih jam ter aktivnih in reliktnih jamskih sistemov. Interpretirali smo morfogenezo in preteklo hidrološko delovanje proučevanega območja.
Proučevano območje Žibrške planote z okolico je z morfografskega vidika eno od najbolj pestrih fluviokraških območij v Sloveniji. Namen naše raziskave je interpretacija fluviokraških oblik in ...procesov ter načina delovanja fluviokraških geomorfoloških okolij. V raziskavi smo interpretirali delovanje fluviokraškega površja Žibrške planote in dolin, ki planoto razčlenjujejo. Pojasnili smo tudi delovanje dolin v okolici Žibrške planote, kjer so se površinski vodotoki pretočili v kraški vodonosnik, ter interpretirali geomorfološki razvoj Hotenjskega in Logaškega kraškega polja.
Iako su rijeke prirodno dinamični sustavi skloni promjenama, smatra se da je u posljednjem stoljeću antropogeni utjecaj na rijeke postao toliko snažan da je uzrokovao dosad nezabilježen intenzitet ...geomorfoloških promjena korita i naplavnih ravnica. Budući da te promjene nerijetko rezultiraju degradacijom ekoloških uvjeta, ali i povećanim rizicima od poplava, u posljednjih dvadesetak godina dolazi do promjena u pristupu upravljanju rijekama. Sve veći naglasak daje se holističkom pristupu i razumijevanju procesa u riječnom sustavu, za koji su studije geomorfoloških promjena tekućica vrlo važan izvor informacija. Cilj je ovoga preglednog rada prikazati osnovne metode u istraživanju geomorfoloških promjena tekućica, uključujući prostorno-hijerarhijsku delineaciju riječnoga sustava, izvore podataka te najčešće analizirana geomorfološka obilježja i čimbenike promjena. Rezultati dosadašnjih istraživanja prikazani su za analizirane radove koji se bave razdobljem od posljednjih 150 godina. Najvažnije geomorfološke promjene uključuju sužavanje i usijecanje korita te smanjenje složenosti fluvijalnih oblika i procesa zbog kanaliziranja i izgradnje velikoga broja poprečnih građevina koje sprečavaju slobodan protok vode i prijenos sedimenta. Objašnjavanje složenih, kumulativnih utjecaja i predviđanje budućih promjena glavni su izazovi u istraživanjima, a vezani su uz kompleksnost riječnoga sustava, odnosno velik broj čimbenika promjena, veza i interakcija u riječnom sustavu, te nelinearnost geomorfološkoga razvoja tekućica.
PDF
