Konceptom intermedijarne regije moguće je proširiti analitički geopolitički okvir za Mediteran, valorizirati povijesnu ulogu mediteranske civilizacije, kao i njenu funkciju međucivilizacijskog mosta ...iz koje je razvidno zašto je Sredozemlje danas izravno izloženo vanjskoj geopolitičkoj depresiji. Sigurnosno ozračje u regiji oblikuje se u interakciji s eksplozivnim koktelom unutarnjih sigurnosnih rizika, među kojima dominiraju organizirani kriminal i plaćenički business. Geoekonomska i geopolitička dimenzija tih prijetnji čine ih neusporedivo složenijim i smrtonosnijim od neuvjerljivo definirane terorističke prijetnje čija je ugroza obrnuto proporcionalna političko-medijskim strastima koje generira.
Kaspijsko jezero najveća je vodom ispunjena depresija na svijetu. Prije raspada SSSR-a dijelile su ga samo dvije države, a nakon 1991. na njegovim obalama nalazi se pet država. Ovaj rad pokazuje da ...postoji uzročno-posljedični odnos između sukobljenih interesa država regije i svjetskih sila te regionalne nestabilnosti. Sukobljeni interesi prouzročili su nemogućnost postizanja dogovora o pravnom statusu jezera, doveli do militarizacije jezera te izazvali sukob oko iskorištavanja i transporta nafte i plina. Rješavanje dijela tih problema u najnovije vrijeme povećalo je stabilnost regije, ali je i izvedeno na takav način da je povećalo međunarodni utjecaj Rusije i spriječilo ulazak izvanjskih sila u regiju.
Članek prinaša primerjalno analizo geopolitičnih pristopov ameriškega in ruskega geopolitika Saula B. Cohena in Alexandra Dugina k določanju položaja Vmesne Evrope v sodobnem svetu. Prikazana je ...prostorska definicija termina, ki ga je v znanstveno literaturo uvedel F. Tunjić, in pogled na to območje z vidika pomorskih in kopenskih geopolitik skozi razmišljanja omenjenih avtorjev. Poskušamo tudi primerjati sedanji geopolitični trenutek s tendencami, predstavljenimi v delih teh avtorjev, in določiti prihodnji geopolitični razvoj v Vmesni Evropi.
Prispevek analizira geopolitično dinamiko arabskega prostora. Na podlagi strukturne ana-lize družbenih, političnih, kulturnih in prostorskih sprememb so opredeljeni ključni prob-lemi tega in širšega ...strateškega zaledja. Najobsežnejši ‘pas črepinj’ na svetu doživlja krize tako zaradi lastnih strukturnih sprememb kakor zaradi zunanjih pritiskov. Teh ne predstav-lja le zahodna vojaška in tehnološka sila, temveč v vse večji meri konkurenca azijskih držav. V perspektivi se kažejo obrisi uvajanja novih (predvsem azijskih) sil v tem prostoru.
Autor si klade za cíl na základe primárních pramenu a dalích zdroju popsat a zhodnotit vývoj Visegrádské skupiny na pozadí vnitropolitického vývoje clenských zemí. Práce sumarizuje aktivity V4 ...predevím z hlediska praktické realizace zahranicní politiky, prináí ale také reflexi dosavadní spolupráce a alternativy budoucích aktivit V4 zejména ve strukturách EU, v oblasti energetické bezpecnosti, zahranicních zájmu regionu apod. Spolu s relevantními dokumenty na priloeném CD tak bude uitecnou studijní pomuckou nejen pro studenty.
Since its beginnings till the present day, Radovan Pavic has been the most frequent author in the area of Political Geography, Geopolitics and Geostrategy in Politicka misao. Although he was not the ...only author in this area, his work left a strong influence on the development of Political Geography and Geopolitics at the Faculty of Political Science in Zagreb and on the development of the discipline in Croatia. Having in mind the quantitative extension of his work, this paper analyzes the contribution in Politicka misao in the last fifty years (1964-2013). Besides quantitative analysis, the aim of this paper is content analysis on a geographical, thematic and theoretical basis. PUBLICATION ABSTRACT
Prispevek analizira sodobni politični zemljevid Balkana s pomočjo morfološke, strukturne in funkcijske analize. Za to območje so značilne pogoste spremembe političnih meja, države so mlade, večinoma ...majhne, etnično mešane in z obsežnimi perifernimi območji. Večina narodov ima dve politično-teritorialni enoti. Te države so vse po vrsti ranljive, zato je tudi latentni krizni potencial visok. Opisane razmere ustvarjajo specifične periferne pokrajine. Na drugi strani se močno povečuje tranzitna prometno-strateška funkcija Balkanskega polotoka.