Prostor govorice je v tej smeri opredelil utemeljitelj sodobne hennenevtike, Hans Georg Gadamer, ki je v delu Resnica in metoda (1960) zasnoval svojo hennenevticno ontologijo ob vodilu »sredine ...jezika/govorice«, iz katere se dogaja »nase celotno izkustvo sveta in se posebej hennenevticno izkustvo« (Gadamer 2000: 371). Iz itata je razvidno, da je prevajalec Gadameijevega déla v slovenscino (Tomo Virk) nemsko besedo »Sprache« prevajal kot »jezik/govorica«9, kar vsekakor ne pomeni zgolj kakega zasilnega izhoda iz prevajalske zagate, kolikor beseda »Sprache« v nemscini pomensko pokriva tako »jezik« kot »govorico«, marvec se sem vmesa tudi prej omenjeni premik od predstave jezika k izkustvu govorice.10 Pri tem se ni dovolj opirati na konceptualno razmejevanje med jezikom, govorom in govorico, ki ga je uveljavilo sodobno jezikoslovje ter ga je prevzela tudi strukturalisticn in pragmatisticno usmerjena filozofija. To razmejevanje je se vedno razvito na podlagi znakovnega razumevanja jezikovnega-govoijenega fenomena. Premik od predstave jezika k izkustvu govorice opredeljuje, kot poudari Gadamer, hennenevticno prehajanje sredine kot odprtosti sveta, ki nam govori, se pravi, nam pomeni nekaj. Kako vstopa v nas, da smo ze vnaprej v njej? S prehajanjem te vmesnosti ne le da segamo cez omenjena konceptualna razmejevanja, marvec se znajdemo pred neko edinstveno mejnostjo, ki jo je podal Ludwig Wittgenstein v znamenitem izreku iz Filozofskega Traktata: »Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.« (Wittgenstein 1976: 131) K temu velja pripomniti: »mi«, govorni subjekti, ne govorimo le do meja nasega jezika, marvec skusamo z govorom in pravzaprav z vsem, kar ogovarjamo kot »nase«, priti cezse, se pravi do sveta, v katerem pa likrati ze zmeraj smo. Kako bi sicer sploh vedeli za nekaj takega kot je svet?11 Svet je vselej ze vsepovsod tu, obenem pa se zdi, kakor da ga nikjer ni. Z govorico (nam) spregovarja vse, a likrati ostajamo z njo povsem sami, kar pomeni, da se izkustvo govorice, ki ni omejeno zgolj na govorjenje, marvec se brezmejno siri na govorjeno in izgovorjeno, na negovorjeno in negovorljivo, na zgovorno in pregovorno, vselej dogaja v nekem prehajanju, v likratnosti kraja in brezkrajnosti. Kraj govorice je zavoljo razprostiranja govorice gibljiv, premicen, prehoden, vmesen. To prehajanje izkazuje tisto, kar je dobesedno »pred nami«, in nam je bivanjsko pomembno kot svet, obenem pa se samo siri v neko brezmejnost, ki ji ne vemo pomena.12 Zaradi svetne premicnosti kraja govorice bivanje za govorno bitje vselej prehaja v /j/r-bivanjc. s tem pa tudi k dmgemu v so-bivanje. Bivanjska sirina sveta doloca nase spoznavno izkustvo, ki nikakor ni omejeno zgolj na predstave predmetnosti, marvec je obsezemo z nacinom nase postavljenosti pred to, kako se nam v svetu nekaj »zastavlja«, nenazadnje vprasanje lastnega prebivanja v svetu. To, da govorica nikoli ni zgolj »nasa«, da pa svet z njo »postaja nas« in mi »njegovi«, kaze posebno situacijo prehajanja jezikovnih meja, ki ocitno kljub ali pa prav v svoji omejevalnosti vkljucujejo tudi neko brezmejnost. So potemtakem bistveno vmesne. Kaj to pove v zvezi s smiselno konstelacijo: kako govorica daje prostor filozofiji in kako je laliko filozofija kraj govorice? S tem ne podajamo kakrsnekoli analogije med tem krajem in onim prostorom, marvec neko temeljno analogijo, ki je filozofski tradiciji znana kot analogia en ti s, »primera biti«. Prvi jo je podal Aristotel v Metafiziki z opredelitvijo: »Bivajoce se sicer res izreka na mnogotero nacinov {pollachos), vendar z ozirom na neko eno in doloceno naravo.« (Aristoteles 1999: 76) Ce prej podano Gadameijevo reklo »Bit, ki je laliko razmneta je jezik/govorica« smiselno povezemo s to Aristotelove opredelitvijo »analogije biti«, laliko precej ugotovimo, da implicira njen prevod, vendar ne v smeri potencialne enotnosti pojma, marvec iz odpiranja v prostor govorice oziroma razlicnosti govoric. Glede na to, da Aristotelov izrek laliko vzamemo kot temeljno nácelo njegove »prve filozofije« in morda celo filozofije nasploh, laliko predpostavimo, daje ravno mnogovrstnost spregovarjanja biti to, kar daje misliti filozofom in vzpostavlja filozofijo kot kraj govorice. Spricevalo o tem nam ponuja Heraklitov rek, ki naj bi sploh kot prvi omenjal filozofe in po katerem morajo ti biti vesci mnogih znanj. (Diels, Kranz 2013: 381) Vendar pa se ljubezen do modrosti za Heraklita ne zaustavi pri mnostvu, marvec stremi k tistemu »enemu, v sebi razlikovanemu«, ki se v nadaljnjem razvoju filozofije uveljavi kot enotni in enoteci pojem kot ga merodajno domisli Hegel. A prav Hegel v svoji Logiki znanosti pokaze, da pojem ni vnaprej istoveten sam s seboj, temvec jo pridobi sele na podlagi dialekticne prevedljivosti enega pojma v drag pojem, pa tudi same drugosti biti v pojem: »Glede na osnovni element, ki je v enotnosti pojma v samem sebi in s tem v nelocljivosti njegovih dolocil, pa bi inórala ta dolocila nadalje tudi (kolikor so razlikovana, kolikor je pojem postavljen v svoji razliki) vsaj stati v medsebojnem odnosu Iz tega izhaja neka sferaposredovanja, pojem kot sistem refleksijskih dolocil, tj. sfera biti, prehajajoce k vsebnosti pojma, ki na ta nacin se ni postavljen kot tak, temvec je hkratiobremenjenzneposrednobitjokotznecimnjemuzunanjim.« (Hegel 1991: 45) »Smisel« je tako miselna kot jezikovna kategorija. Tako jezik kot misel se navezujeta na smisel, pri cerner pa smisla samega ne moremo izpeljevati izkljucno iz miselne ali jezikovne dejavnosti, marvec edino iz medsebojnega nanasanja, v katerem se tvori s-misel. To pomeni, da nismo zgolj mi, z nase strani (miselno) dejavni v govorici, marvec je v sebi lastnem razprostiranju prav tako in se bolj dejavna tudi govorica sama. Tako ne cudi, da eden najvecjih jezikoslovcev sploh, Wilhelm von Hmnboldt, doloci bistvo govorice kot dejavnost.17 Po Gadameijevem uvidu izhaja dejavnost govorice kot tudi nase soudelezba v njej iz tega, da je govorica sama v sebi pogovor (Gadamer 2001: 316), kar ima vzvratno hennenevticno posledico za filozofijo, da se tudi sama dojema svojo miselno dejavnost kot razgovor duse saine s seboj. To, da je filozofija razgovor ze v najnotrisnjem samogovoru duse, izpricuje temeljni dialoski duh filozofije, ki ni omejen le na zunanjo dialosko fonno, kakor je na primer razvidna pri Platonu. Filozofska dialoskost se neposredno prenasa v tvorjenje pojmov, ki ga zacensi s Platonom obravnavamo kot dialektiko. Ob dialoskosti in dialektiki, ki zame-j jujeta filozofijo kot kraj govorice, nastopi tu se tretje krajevno razsezje, ki se morda zdi manj pomembno, je pa gotovo najpomembnejse v kontekstu nasega razpravljanja: to je izkusnja govorice kot dialekta. Omogocila je prevajanje filozofije iz ene govorice v drago, ki je v osnovi dolocilo njen zgodovinski razvoj in v tem pogledu tudi konstituiranje slovenscine kot filozofskega jezika.
The monument, made of stone by Albești, consists of prismatic (kitchen stone) and column, made of three parallelepiped blocks, in successive retreats to the capital. On the main facade, which at the ...base is plated, is represented, in relief, a cross with a socket. In the upper part of the main facade we can also see a bas-relief, in a circular medallion, representing a soldier with a gun to his eyes. On three of the faces of the monument are incised dedications and names of heroes. Height (h) monument: 3m.
Mentions about the monument: Good state of conservation.
Inscriptions on the monument: On the capitel: “MEASURES” Above the bas-relief: “RIDICAT IN THE YEAR 1934” Under the bas-relief: “NO ONE ON HERE THEY NOT OF MY CONSEMN” "COMMUNA RAJLE-GOVORA OLT RECOGNISING THE OFFER ERS ON THE OTHER FFICE OF THE FAIR FOR THE ENVISION OF TOTDEAUNA OF ROMINES. 1916-1919 “EROI NAME (25) On the socket:” N. KAGHEORGHIS, PITESTI SCULPTOR "
Monumentul, realizat din piatră de Albești, este alcătuit din soclu prismatic (din piatră buciardată) și coloană, din trei blocuri paralelipipedice, în retrageri succesive spre capitel. Pe fațada principală, care la bază este placată, este reprezentată, în relief, o cruce cu soclu. În partea superioară a fațadei principale se poate vedea și un basorelief, în medalion circular,reprezentând un soldat cu arma la ochi. Pe trei dintre fețele monumentului sunt incizate dedicații și nume de eroi. Înălțime (h) monument: 3m.
Mențiuni despre monument: Stare bună de conservare.
Inscripții pe monument: Pe capitel: „MĂRĂȘEȘTI” Deasupra basoreliefului: „RIDICAT ÎN ANUL 1934” Sub basorelief: „NICI PE AICI NU SE TRECE E AL MEU CONSEMN” „COMUNA RÎJLEȚU-GOVORA OLT RECUNOSCĂTOARE EROILOR JERTFIȚI PE ALTARUL PATRIEI PENTRU ÎMPLINIREA VISULUI DE TOTDEAUNA AL ROMÂNILOR. 1916-1919” NUME DE EROI (25) Pe soclu: „N. KAGHEORGHIS, SCULPTOR PITEȘTI”
Monumentul, realizat din piatră de Albești, este alcătuit din soclu prismatic (din piatră buciardată) și coloană, din trei blocuri paralelipipedice, în retrageri succesive spre capitel. Pe fațada principală, care la bază este placată, este reprezentată, în relief, o cruce cu soclu. În partea superioară a fațadei principale se poate vedea și un basorelief, în medalion circular,reprezentând un soldat cu arma la ochi. Pe trei dintre fețele monumentului sunt incizate dedicații și nume de eroi. Înălțime (h) monument: 3m.
Mențiuni despre monument: Stare bună de conservare.
Inscripții pe monument: Pe capitel: „MĂRĂȘEȘTI” Deasupra basoreliefului: „RIDICAT ÎN ANUL 1934” Sub basorelief: „NICI PE AICI NU SE TRECE E AL MEU CONSEMN” „COMUNA RÎJLEȚU-GOVORA OLT RECUNOSCĂTOARE EROILOR JERTFIȚI PE ALTARUL PATRIEI PENTRU ÎMPLINIREA VISULUI DE TOTDEAUNA AL ROMÂNILOR. 1916-1919” NUME DE EROI (25) Pe soclu: „N. KAGHEORGHIS, SCULPTOR PITEȘTI”
The Govora Bath power plant produced 110 volts direct current, with which the Bath Pavilion, Palace Hotel and public lighting were powered. Two AEG generators operated by two Deuz type horizontal ...diesel engines manufactured in 1910. The plant operated between 1910-1953.
Uzina electrică a Băilor Govora producea curent continuu de 110 volţi, cu care era alimentat Pavilionul de Băi, Hotelul Palace şi iluminatul public. Funcţionau două generatoare AEG acţionate de două motoare diesel monocilindru orizontal tip Deuz, fabricate în 1910. Uzina a funcţionat între anii 1910-1953.
Uzina electrică a Băilor Govora producea curent continuu de 110 volţi, cu care era alimentat Pavilionul de Băi, Hotelul Palace şi iluminatul public. Funcţionau două generatoare AEG acţionate de două motoare diesel monocilindru orizontal tip Deuz, fabricate în 1910. Uzina a funcţionat între anii 1910-1953.
Noi realizări la Uzina de sodă de la Govora; Noile realizări de la Întreprinderea de Construcții de Mașini din Reșița; Imagini de la recoltările de toamnă de la complexul cooperatist din Constanța.
Laminorul de tablă din Galați mărește productivitatea muncii; Uzinele chimice Govora dau producție peste plan cu ajutorul utilajelor moderne; Școala medie „Nicolae Bălcescu” din Brăila își ...sărbătorește centenarul. Expoziție cu lucrări ale unor personalită
Noua hală Diesel de la combinatul din Reșița a intrat în funcțiune; Imagini de la prima șarjă de sodă la combinatul chimic de la Govora; În București au fost construite noi blocuri; La fabrica Guban ...din Timișoara sunt prezentate produsele pentru anul 1960
View from the Park of the Palace Hotel from Baile Govora
Vedere din Parc a Hotelului Palace din Băile Govora
Vedere din Parc a Hotelului Palace din Băile Govora