Mengeš ima bogato in pestro arheološko zgodovino, njegovo poselitveno podobo v preteklosti pa izrisujejo številne (četudi naključne) najdbe. Najzgodnejše zanesljivo potrjene sledi poselitve ...najdemo na hribu Gobavica. Poseljen je bil verjetno že v pozni bronasti dobi, zanesljivo pa v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), ko je bil utrjen s kamnitim obzidjem. Njegovi prebivalci so dočakali prihod Rimljanov.
Sočasno z višinsko naselbino so sledi poselitve izpričane tudi v nižini. Severovzhodno od Gobavice je bila najdena naselbinska plast, domnevno iz pozne bronaste dobe. Na jugovzhodnem vznožju Gobavice (danes območje OŠ Mengeš) je bila v letih 2021/22 odkrita večfazna naselbina. Najstarejši arheološki ostanki (stavbe in najdbe) datirajo v čas pozne bronaste dobe, sledijo halštatske, latenske, antične in poznoantične najdbe, ki kažejo na dokaj kontinuirano rabo tega prostora.
Prazgodovinska grobišča so se raztezala od severovzhoda (Staretova drevesnica) do jugovzhoda (Zavrti, Grobeljska cesta, Zoranina in Zadružniška ulica). Pod Oranžerijo je bila najdena posoda-domnevno žara, ki nakazuje potencialno grobišče. Še eno grobišče je bilo na območju Puščave na Gobavici. Nekaj grobov je bilo najdenih tudi v Malem Mengšu ob gradnji obvozne ceste. Ali gre tu samo za ostanke nekropole ali morda tudi sočasne naselbine, bo verjetno bolje razvidno po obdelavi rezultatov raziskave. Vsa grobišča, razen tistega v Puščavi in morda pri Oranžeriji, kažejo na so- časnost skeletnega in žganega pokopa.
V članku sta predstavljena grobova, ki sta bila na najdišču Slivnica 3B odkrita ob gradnji avtoceste Slivnica–Draženci. Na najdišču sicer prevladujejo rimskodobni ostanki, tako naselbinski kot ...grobovi, nekaj je bilo tudi ostankov zgodnjesrednjeveških zemljank, žarna grobova 12 in 13 pa predstavljata najstarejši najdbi. Na podlagi primerjave najdb ju lahko uvrstimo v kulturo Somogyvár-Vinkovci iz sredine 3. tisočletja pr. n. št., v prehodno obdobje med bakreno in bronasto dobo.
V bronasti dobi so od prehodnega obdobja pozne bakrenodobne kulture Somogyvár-Vinkovci pa vse do kulture žarnih grobišč obstajali različni tipi naselbin, in sicer naselbine raztresenega tipa in ...manjši zaselki, pogosto nanizani blizu drug drugega, ter tudi strnjene naselbine. V njih so bile stavbe razporejene polkrožno okoli osrednjega “vaškega trga”, kar dobro ilustrira tlorisna slika naselbine Pod Grunti – Pince pri Lendavi iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe. Med njimi pa posebej izstopajo nekatere utrjene naselbine, kot je Oloris, morda pa tudi Pod Grunti – Pince. Tudi v pozni bronasti dobi oz. v času kulture žarnih grobišč so bile običajne naselbine raztresenega gručastega tipa, a so obstajale tudi strnjene naselbine, ki pa so bile zasnovane drugače, in sicer po ortogonalnem konceptu, kot sklepamo na osnovi naselbin na Pobrežju in v Ormožu, slednja je bila tudi utrjena z nasipom in obrambnim jarkom. Čeprav so podatki o načinu pokopavanja v bronasti dobi še maloštevilni in zelo skopi, pa vendarle lahko domnevamo, da je bilo skozi ves čas – le z izjemo srednje bronaste dobe v času kulture bronastodobnih gomil – običajno sežiganje preminulih, kar naj bi veljalo tako za kulturo Somogyvár-Vinkovci kot za kulturo Kisapostag v zgodnji bronasti dobi, pa za virovitiško kulturo v pozni srednji in zgodnji pozni bronasti dobi ter seveda za kulturo žarnih grobišč v pozni bronasti dobi.
V prispevku so predstavljeni rezultati izkopavanja dveh starejšeželeznodobnih gomil G 21 in G 22, ki pripadata gomilnemu grobišču na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki. Gomili sta bili ...raziskani leta 2020 v okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki so potekala zaradi širitve industrijske cone Trata. V gomili G 21 so bili odkriti trije žgani grobovi, od tega eden s pridatkom železne sulične osti, železne plavutaste sekire, fibulo in posodo. Na podlagi najdb so grobovi datirani v prvo polovico ali sredino 5. st. pr. n. št. V obeh gomilah so bili v nasutjih odkriti odlomki različnih keramičnih posod z rdeče-črnim premazom, drobci sežganih kosti ter posamezne najdbe železnih nožev in delov noše; gre za ostanke uničenih grobov in nakazujejo nekoliko širši časovni razpon gomil že od konca 7. ali 6. st. pr. n. št. naprej.
V članku obravnavamo skupino predmetov iz starejše železne dobe, ki so jih v devetdesetih letih 20. stoletja nestrokovno izkopali na območju Ulake nad Starim trgom pri Ložu. Predmeti so bili grobni ...pridatki in del jih izvira iz dekliškega skeletnega groba. Datacijo v starejšo železno dobo nakazujejo v prvi vrsti fibule – čolničasta, kačasta in certoške. Grobovi in posamične najdbe z območja naselbine nakazujejo, da je bilo v starejši železni dobi na Ulaki gradišče, ki je verjetno po zatonu Križne gore prevzelo vodilno vlogo v Loški dolini.
Pri istraživanju arheološkog lokaliteta Vrt Relja od siječnja 2005. godine do lipnja 2006. godine pronađeno je 406 grobova iz različitih vremenskih razdoblja, od željeznodobnih do ...kasnosrednjovjekovnih. Raznolikost u načinu sahranjivanja nametnula je potrebu sagledavanja ukopa s tipološke strane, što ovaj članak i donosi. Grobovi su obrađeni tipološki i statistički s nakanom potvrde dugotrajnosti ukapanja na ovom potezu nekropole. Tipologijom se omogućuje bolji uvid u datacije grobova, a ujedno su otvorena neka nova pitanja koja su se tijekom rada na članku prirodno nametnula, vezana uz napuštanje grobnog areala početkom ranoga srednjeg vijeka i vraćanje na isti tijekom razvijenoga i kasnoga srednjeg vijeka.
Arheološki strokovni javnosti je Zagorje ob Savi znano že več kot stoletje, odkar so konec 19. stoletja naključno odkrili grobove iz starejše železne dobe. Leta 2011 so tod potekala zaščitna ...arheološka izkopavanja, ki so doprinesla k poznavanju najdišča in pokazala na njegov pomen. Odkritih je bilo 9 skeletnih grobov, od katerih sta bila dva otroška, dva ženska in pet moških. Izstopata grob z bronasto pasno garnituro ter grob z dobro ohranjenim ženskim okostjem in pridanimi jantarnimi jagodami, bronastim lasnim obročkom, kačasto fibulo ter lončkom. Odkrite so bile še druge najdbe, ki kažejo, da je na istem prostoru v pozni bronasti oziroma zgodnji železni dobi obstajala naselbina.
Najdbi fibule in sulice, odkriti nad Savo pri Litiji, dodatno osvetljujeta fenomen planega skeletnega pokopa, ki se je ob koncu halštatskega obdobja uveljavil v Zasavju.
O kamenim gomilama otoka Šćedra Marijan, Mia
Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu,
12/2022, Letnik:
39, Številka:
2
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
U sklopu projekta „Mapiranje, dokumentiranje i pregled arheoloških lokaliteta otoka Šćedra“, provedenoga u ljeto 2018. i 2019. godine, otkriven je izrazito veliki broj kamenih gomila na otoku Šćedru ...koje nisu bile ustanovljene u dosadašnjim stručnim i amaterskim arheološkim istraživanjima otoka. Terenskim su pregledom i zračnim istraživanjem, pored suvremenih suhozida, dokumentirane kružne, ovalne i izdužene rasute kamene gomile. Na osnovi pregleda satelitskih snimki Državne geodetske uprave iz 1968. i novih zračnih snimki, uočava se utjecaj vegetacije na (smanjenu) vidljivost takvih tvorevina iz zraka. Proučavanjem posebice kružnih gomila utvrđeno je postojanje obrazaca pri odabiru kamenoga materijala i položaja za njihovo podizanje. Temeljem njihovih karakteristika, smještaja u krajoliku i već istraženih sličnih struktura toga prostora, pretpostavljamo da su arheološkoga karaktera, i to prapovijesni grobni humci, što vjerojatno ukazuje na izrazitiji intenzitet korištenja otoka u prošlosti. Ipak, kao bi se potvrdio i jasno definirao karakter gomila, kao i kronološko određenje svake, trebaju se provesti stručna arheološka iskopavanja.
Within the project ‘Mapping, Documenting, and Surveying the Archaeological Sites on the Island of Šćedro’, conducted in the summers of 2018 and 2019, many stone mounds were discovered on the island of Šćedro that had not been recorded in previous expert and amateur archaeological research. The field survey and remote (aerial) sensing documented circular, oval, and elongated bulk cairns, in addition to modern dry-stone walls. A review of satellite images from the State Geodetic Administration from 1968 and new aerial records observed the influence of vegetation on the (reduced) visibility of the archaeological formations from the air. In particular, the study of the circular cairns identified patterns in the selection of stone material and the position for their erection. Based on their characteristics, their location in the landscape, and similar structures already researched in the region, we assume that they are of an archaeological character, probably prehistoric burial mounds, whose presence on the island of Šćedro may indicate a marked intensity of use of the island in the past. However, the character and time of construction of each mound should be confirmed and clearly defined by expert archaeological excavations.
Predstavljamo rezultate raziskovanj, ki so potekala v letih 2013–2014 in 2016 na Viru pri Stični. Z zaščitnimi arheološkimi izkopavanji ob nadzoru gradbenih del so bili na robu gomilnega grobišča ...odkriti plani žgani grobovi iz začetka železne dobe na Dolenjskem. Žgani in skeletni grobovi so izkopani tudi v dveh novoodkritih gomilah(?) – gomilah 1A in 6A. Še pomembnejše pa je odkritje latenskega grobišča na terasi na vznožju naselja, kjer so bili odkriti trije grobovi. V mlajšo železno dobo najverjetneje sodijo še ostaline metalurške dejavnosti na lokaciji Kojina, zahodno od gomilnega grobišča.
U članku su predstavljeni rezultati antropološke analize koštanih ostataka iz arheoloških iskopavanja provedenih 2021. godine na lokalitetu Mukoše kraj Goriša te preliminarni rezultati antropološke ...analize svih dosad istraženih i analiziranih kostura s tog lokaliteta. Radiokarbonski datumi dobiveni iz dva uzorka kosti iz grobova pet i šest ukapanje na Mukošama smještaju u 16. stoljeće. Sveukupno je istraženo i analizirano 16 kostura iz 16 grobova, devet dječjih kostura starosti do deset godina te sedam kostura odraslih osoba (četiri muškarca i tri žena) starija od 35 godina. Rezultati antropološke analize uspoređeni su s dostupnim podacima o novovjekovnim populacijama iz Dalmatinske zagore, prvenstveno s rezultatima antropološke analize koštanih ostataka s lokaliteta Koprivno kraj Klisa i Drinovci – Greblje kraj Šibenika. Trenutni rezultati istraživanja ukazuju na nešto bolje uvjete i veću kvalitetu života istraživane populacije no nastavak istraživanja i dodatne informacije omogućit će konkretnije zaključke i usporedbe vezane uz zdravlje i prehranu novovjekovne populacije ukopane na lokalitetu Mukoše.
PDF
