This article presents the image of Croatia in the autobiographical works and memoirs of Janez Trdina-more precisely, the image, morality, and character of the Croats, both men and women, their life ...and clothing, the life of Croatian farmers from the central parts of Croatia, the Croatian clergy, life in Croatia under the Bach's absolutism and after its fall, the images of Varaždin, Rijeka, and other Croatian cities, and a view of the Rijeka reading room.
Morfološka analiza je predpogoj za številne naloge pri računalniški obdelavi jezika. Pri oblikoslovno bogatih jezikih, kot je hrvaščina, temelji morfološka analiza navadno na morfološkem leksikonu, ...ki vsebuje seznam lem in njihove oblikoslovne paradigme. Vendar pa mora uporaben morfološki analizator znati ustrezno razčleniti tudi besede, ki jih ni v leksikonu. V prispevku se lotevamo avtomatskega prepoznavanja ustrezne oblikoslovne paradigme pri še neznanih hrvaških besedah. Problem obravnavamo z nadzorovanim strojnim učenjem, kjer na osnovi vrste besednih in korpusnih značilk klasifikator naučimo predvidevati, ali je določen par lema–paradigma ustrezen. Pare lema–paradigma smo generirali s pomočjo ročno izdelane oblikoslovne gramatike. Namen prispevka je analizirati postopke strojnega učenja pri obravnavi tega problema: testirali smo bogat nabor značilk in ocenili natančnost klasifikacije z uporabo različnih podmnožic značilk. Pokažemo, da je zadovoljivo natančnost klasifikacije (92 %) mogoče doseči z metodo SVM in z uporabo kombinacije besednih in korpusnih značilk. Dosežena natančnost za posamezno besedo v našem modelu je 70 %, vrednost F1 je 53 %, kar je bistveno boljše kot rezultat, ki upošteva samo pogostost pojavitev. Članek zaključimo s smernicami za nadaljnje delo.
V prispevku je predstavljeno slovensko narečno besedje za pomen ‘sinova žena’ v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA) v primerjavi s kajkavskim narečnim besedjem za ta pomen, zbranim za Hrvaški ...jezikovni atlas (HJA). Narečno gradivo, zbrano za ta dva temeljna nacionalna dialektološka projekta je namreč zanimivo tudi za raziskovanje slovensko-hrvaškega jezikovnega stika, saj zlasti v Pomurju in Medžimurju, v Posotelju, Beli krajini, na Kostelskem in v Gorskem kotarju ter v Istri jezika in njuna obmejna narečja bolj postopoma prehajajo eden v drugega in imajo zato mnoge skupne značilnosti tako na fonološki in morfološki kot tudi na leksikalni ravnini. Na primeru narečnega gradiva za vprašanji SLA-V614 snaha in HJA-V548 snaha, nevjesta je skupaj z morfonološko analizo in kartografskim prikazom prostorske razširjenosti narečnih leksemov predstavljen tudi način komentiranja narečnega gradiva v SLA.
Provider: - Institution: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK center - Data provided by Europeana Collections- grad po Vischerjevi upodobitvi (reprodukcija grafike Georga ...Matheusa Vischerja, ki jo hrani Hrvaški državni arhiv)- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Voščilnica je narisana in prikazuje ljudi z župnikom v cerkvi pri žegnanju velikonočnih jedi. Na desni strani je napis Sretan ...Uskrs.Avtor voščilnice je Slavko Tomerlin. Voščilnica je bila poslana iz Sarajeva v Zagreb, datum na poštnem žigu je 4. 4. 1947. Voščilnica je popisana je z voščilom.Na hrbtni strani je zapis:S. TOMERLIN: PINX.Hrvatski Uskrsni običaji: Blagoslov jela na Uskrs (Konavli-Dalmacija).Napisa v nemščini in angleščini sta prečrtana s črno črto in sta nečitljiva.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Voščilnica je narisana in prikazuje mlajše fante in dekleta, kako na veliki četrtek tresejo drevje, da bodo bolje obrodila. Na desni ...strani je napis Sretan Uskrs.Avtor voščilnice je Slavko Tomerlin. Voščilnica je bila poslana v Sarajevo, ročno napisana letnica je 1939, datum na žigu je nečitljiv. Voščilnica je popisana je z voščilom.Na hrbtni strani je zapis:S. TOMERLIN: PINX.Hrvatski uskrsni običaji: Na Veliki četvrtak drmanje drveća za bolji rod. (Hrvatska i Slavonija).Kroatische Ostersitten: Am Gründonnerstag Bäumeshütteln wegen grösserer Fruchtbarkeit (Kroatien un Slavonien).Croatian Easter Customs: On Maundy Thursday the trees are shaken to bear better fruit (Croatia).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Janez Trdina (1830.–1905.) jedna je od najsamostalnijih ličnosti slovenske književnosti
druge polovice 19. stoljeća. Njegov eklektičan koncept književnosti, svadljivi
karakter i radikalni politički ...stavovi – republikanizam, antiklerikalizam i posebno
(slavenski) nacionalizam – vodili su ga u stalne sukobe, pogubne za njegovu
profesorsku i spisateljsku karijeru. Dvije afere u kojima je Trdina najviše uzburkao
slovenski javni prostor dogodile su se u razmaku od trideset godina. Prva se dogodila
godine 1850. i 1851., kada je Trdina objavio „Pripovjetku o zlatnoj kruški“ i „Pretres slovenskih pjesnika“ i njima temeljito potresao staroslovensku kulturnu
elitu. Druga, mnogo veća, uslijedila je osamdesetih godina 19. stoljeća, kada je
umirovljeni gimnazijski profesor u ljubljanskim literarnim časopisima objavljivao
„Bajke i pripovijetke o Gorjancima“ i „Hrvatske uspomene“.
Svojim žanrovski teško uhvatljivim književnim tekstovima, u koje je upletao svoje
društveno-kritičke stavove, Trdina je ljutio mnoge suvremenike: najprije staroslovenske
uglednike Bleiweisova kruga, a kasnije osobito plemstvo, kranjske Nijemce
i „nemškutare“, moraliste i klerikalce. Tome je dodatno pridonijela činjenica
da Trdinova kritika nije ostala općenito načelna, nego je napadala izravno, ad hominem
(iako u literarnom ruhu): Trdina je bez zadrške difamirao i najuglednije
ličnosti. Ako izuzmemo zabranu čitanja Ljubljanskog zvona za studente, Trdinovi
tekstovi nisu bili podvrgnuti eksplicitnoj cenzuri – ali su ipak bili pokrenuti mehanizmi
ušutkavanja koji se mogu nazvati mekom cenzurom. Nakon prve afere, Trdina
je prestao objavljivati za puna tri desetljeća, dok je druga presudno pridonijela
ostavci Zvonova urednika Frana Levca i prestanku izlaženja liberalnog Slovana.
PDF
